Varna raba interneta

Varnost na spletu je danes pomembnejša kot kadarkoli prej. S hitrim razvojem tehnologije in povečanjem digitalne povezanosti naraščajo tudi kibernetske grožnje, zaradi katerih je potrebna večja pazljivost pri uporabi spleta. Kratka zgodovina kibernetske varnosti razkriva, kako so se organizacije skozi leta začele zavedati pomena zaščite pred temi grožnjami.

Statistični podatki iz leta 2023 kažejo, kako resne so te grožnje (vir: Forbes, 2023):

• Leta 2023 je bilo zabeleženih 2.365 kibernetskih napadov, ki so prizadeli več kot 343 milijonov ljudi.
• Število kršitev podatkov je v letu 2023 poskočilo za 72 % v primerjavi z letom 2021.
• Povprečni strošek kršitve podatkov znaša kar 4,45 milijona dolarjev.
• E-pošta je najpogostejši vektor za dostavo zlonamerne programske opreme, saj je prek nje dostavljenih 35 % vse zlonamerne programske opreme.
• 94 % organizacij je poročalo o incidentih v zvezi z varnostjo e-pošte.
• Poslovne e-poštne prevare so leta 2022 povzročile 2,7 milijarde dolarjev izgub.
• Delovna mesta na področju informacijske varnosti naj bi do leta 2032 zrasla za 32 %.

Te številke poudarjajo nujnost razumevanja in izvajanja ukrepov za varno rabo interneta ter zaščito pred spletnimi grožnjami.

Najpogostejši napadi

Najpogostejši napadi na spletu se pogosto zanašajo na kombinacijo tehnoloških ranljivosti in človeške nepazljivosti. Kibernetski napadalci uporabljajo različne tehnike, da izkoristijo te slabosti, pri čemer se zanašajo na dejstvo, da imamo danes skoraj vsi hkrati odprtih več zavihkov spletnega brskalnika in smo prijavljeni v več različnih spletnih storitev. Ena od teh tehnik vključuje phishing in lažne spletne strani, kjer napadalci skušajo prevarati uporabnike, da razkrijejo osebne podatke, kot so gesla ali podatki kreditne kartice, s tem da jih usmerijo na ponarejena spletna mesta.

Phishing in lažne spletne strani

Phishing je ena najpogostejših oblik spletnih napadov, kjer se napadalci pretvarjajo, da so zaupanja vredne institucije, da bi pridobili občutljive informacije. Uporabniki so pogosto napeljani na lažne spletne strani prek e-pošte ali sporočil, kjer vnesejo svoje podatke, misleč, da so na uradni spletni strani.

Malware (viri, trojanci, spyware)

Malware ali zlonamerna programska oprema je programska koda, ki jo napadalci uporabljajo za pridobivanje nepooblaščenega dostopa do naprav, zbiranje informacij ali povzročanje škode. Viri se pogosto širijo prek okuženih prilog v e-poštnih sporočilih, trojanci pa se pretvarjajo, da so koristne aplikacije, vendar vsebujejo škodljivo kodo. Spyware spremlja dejavnosti uporabnika brez njegove vednosti, pogosto za krajo podatkov.

Ransomware

Ransomware je posebna vrsta zlonamerne programske opreme, ki šifrira datoteke na napravi uporabnika in zahteva odkupnino za dešifriranje. Uporabniki, ki niso ustrezno zaščiteni, lahko izgubijo dostop do pomembnih podatkov, kar ima lahko resne finančne in osebne posledice.

Socialni inženiring

Socialni inženiring izkorišča človeško naravo in zaupanje. Napadalci pridobijo občutljive informacije z manipulacijo ljudi, namesto da bi se vdrli v računalniške sisteme. Primer tega je prepričevanje zaposlenega, da razkrije geslo ali omogoči dostop do varnostnih sistemov.

Prevare in goljufije

Na spletu so pogoste tudi različne prevare in goljufije, kot so lažne ponudbe za delo, lažni nakupi in investicijske prevare. Te taktike so namenjene temu, da uporabniki predajo denar ali osebne podatke.

Kako prepoznati sumljivo dejavnost

Pomembno je znati prepoznati sumljivo dejavnost, da bi se izognili pasti:

• Neznani e-maili, povezave in priloge: Nezaupljivi e-maili z neznanih naslovov, ki vsebujejo nenavadne povezave ali priloge, so pogosto znak phishinga ali malware napada.
• Nepričakovana obvestila o nagradah in darilih: Prevara pogosto vključuje sporočila o nepričakovanih dobitkih ali nagradah, ki zahtevajo osebne podatke ali plačilo "administrativnih stroškov."
• Znaki zlonamerne programske opreme na napravi: Nepričakovane spremembe v delovanju naprave, kot so nenadne zaustavitve, pojav sumljivih oken ali nenavadno visoka uporaba procesorja, so lahko znak okužbe z malwareom.

Napadalci izkoriščajo našo nagnjenost k večopravilnosti, kot je hkratna uporaba več zavihkov, da vplivajo na vedenje spletnih storitev. Klik na zlonamerno kodo v enem zavihku lahko spremeni delovanje drugega zavihka, kar lahko vodi do sumljivih objav na družbenih omrežjih ali nenavadnih e-poštnih sporočil, ki jih pošiljamo nevede. Druga pogosta tehnika napada vključuje zlonamerno kodo, ki se samodejno naloži v vaš brskalnik ob obisku okuženih spletnih strani, bodisi prek zavajajočih oglasov, potrditvenih oken ali skrite kode na spletišču.

Spletna mesta, okužena z zlonamerno kodo, lahko prav tako povzročijo krajo podatkov, ki jih uporabniki vnašajo. Najbolj izpostavljena mesta za napade so sistemi za spletno naročanje, registracijo uporabniških računov in komentiranje, saj ti predstavljajo vstopne točke za napadalce, ki iščejo občutljive podatke.

Brskalnik in protivirusni program

Večini tveganj, povezanih s spletišči, se lahko izognemo z uporabo sodobnega brskalnika in protivirusnega programa, ki zaznavata grožnje in nam preprečujeta, da bi se ponesreči okužili z njimi.

Vsi večji razvijalci programov za brskanje po spletu zadnja leta temu področju posvečajo vedno več pozornosti, tako da je izbira brskalnika malo lažja oziroma med glavnimi ponudniki (Firefox, Chrome, Internet Explorer, Safari) ni velikih razlik.

Če boste brskalnik redno posodabljali in njegovo uporabo povezali še s protivirusnim sistemom, ki bo spremljal tudi vaše navade brskanja po spletu in vas opozarjal na sporna spletišča, pri katerih lahko tvegate okužbo z zlonamerno kodo, boste naredili že zelo veliko. A vseeno bodite pozorni še na eno stvar.

Varna raba interneta: osnovni ukrepi

Poleg uporabe zanesljivega brskalnika in protivirusnega programa, so ključni tudi drugi varnostni ukrepi:

Močna gesla in upravljanje gesel:

• • Ustvarjanje močnih gesel je prva linija obrambe pred nepooblaščenim dostopom. Močno geslo naj bo dolgo in kompleksno, naj vsebuje kombinacijo črk, številk in posebnih znakov.
  • Priporočljivo je tudi uporabljati dvofaktorsko avtentikacijo (2FA), ki zahteva, da poleg gesla vnesete še drugo obliko preverjanja, kot je koda, poslana na vaš mobilni telefon.
  • Upravljalniki gesel lahko pomagajo varno shraniti in upravljati gesla, tako da vam ni treba vsakič znova vnašati dolgih in kompleksnih gesel.

Posodobitve in varnostne nastavitve:

• • • Redno posodabljanje programske opreme je ključnega pomena. Mnogo napadov izkorišča ranljivosti v zastareli programski opremi, zato je posodabljanje na najnovejše različice eden najboljših načinov za zaščito.
    • Pomembno je tudi preveriti in nastaviti zasebnostne nastavitve na socialnih omrežjih in v brskalnikih, da omejite dostop tretjih oseb do vaših osebnih podatkov.
    • V brskalniku prilagodite varnostne nastavitve, kot so blokiranje piškotkov tretjih oseb, preprečevanje sledenja in opozarjanje na nevarne spletne strani.

Uporaba antivirusne in antimalware programske opreme:

• • Pri izbiri varnostne programske opreme bodite pozorni na prepoznavne blagovne znamke, ki nudijo redne posodobitve in celovito zaščito pred različnimi vrstami zlonamerne programske opreme.
  • Antivirusni programi ne ščitijo le pred virusi, temveč tudi pred trojanci, spywareom in drugo zlonamerno programsko opremo. Redno izvajanje celovitih pregledov vaših naprav zmanjša tveganje za okužbo.

S kombinacijo sodobnega brskalnika, zanesljivega protivirusnega programa in upoštevanjem zgoraj naštetih varnostnih ukrepov lahko znatno zmanjšate tveganje, da postanete žrtev spletnih napadov. Ne glede na to, kako napredna je tehnologija, je najboljša obramba pred kibernetskimi grožnjami vaša lastna pazljivost in previdnost.

Zasebnost in varovanje osebnih podatkov

Osebni podatki se zbirajo prek piškotkov, prijavnih obrazcev, družbenih omrežij in drugih interakcij na spletu. Uporabniki imajo pravico vedeti, kako se njihovi podatki uporabljajo, in jih lahko omejijo z nastavitvami zasebnosti ter zahtevami za odstranitev osebnih podatkov.

Za omejitev deljenja osebnih podatkov lahko uporabniki uporabljajo psevdonime in ločene e-poštne naslove za različne storitve. Prav tako je pomembno prilagoditi nastavitve zasebnosti na družbenih omrežjih, da omejite, kdo lahko vidi vaše informacije. Upravljanje in brisanje osebnih podatkov vključuje tudi pravico do zahteve po odstranitvi podatkov iz različnih spletnih platform. Varnostne kopije in šifriranje osebnih podatkov zagotavljajo dodatno zaščito pred morebitnimi zlorabami in nepooblaščenim dostopom.

Za zagotavljanje varne rabe interneta je pomembno nenehno izobraževanje, previdnost in uporaba ustreznih varnostnih orodij. S pravočasnim prepoznavanjem groženj, zaščito osebnih podatkov in rednim posodabljanjem programske opreme lahko zmanjšamo tveganja in varno uživamo v vseh prednostih, ki jih ponuja internet.