Test na dlani: Google Pixel 9 Pro XL

Ob manjšem modelu Google Pixel 9 je v ponudbi Telekoma Slovenije tudi večji mobitel.

Google Pixel 9 Pro XL želi biti tam, kjer sta na primer mobitela Samsung Galaxy S 24 Plus ali Apple iPhone 16 Pro. Pri nekaterih lastnostnih je na tem nivoju oziroma blizu, pri drugih, v mislih imam predvsem procesor, pa zaostaja. Zanj velja enako kot za Pixel 9.

Izvrstna usklajenost sistema in elektronskih komponent zagotavlja gladko in odzivno delovanje minimalistično oblikovanega uporabniškega okolja. Pri poganjanju večine aplikacij nisem opazil, da bi se mobitelu kadarkoli zataknilo, tj. da bi manj zmogljiv procesor izgubil sapo in ne bi deloval zadovoljivo dobro. Niti v primeru grafično zahtevnejših iger ali urejanja videa z aplikacijo CapCut. Toda ravno pri tem se pokažejo njegove omejitve. Ko urediš video in ga želiš zapisati, postopek traja občutno dlje v primerjavi z mobiteli s trenutno najboljšimi procesorji. Ni me motilo, sem pač počakal nekaj trenutkov več.

Enak v vseh podrobnostih, a opazno večji

Google je modelu Pixel 9 namenil vlogo vstopnega modela, medtem ko je večji primernejši za vse, ki so vam všeč veliki zasloni. Razen pri postavitvi obeh stranskih gumbov sledi sodobnim oblikovalskim trendom. Ti vključujejo bleščeč kovinski okvir z ravno odsekanimi stranicami, tanke robove okrog zaslona, lepo zaobljene vogale in tako dalje. Zakaj omenjam gumbe? Zgornji je namenjen vklopu in spodnji nadzoru glasnosti (in uporabi fotoaparata). Obratno, kot nas je večina navajena, zato si lahko predstavljate, kolikokrat sem po nesreči posnel fotografijo, ker sem mislil, da izklapljam mobilni telefon. A to je le ena od tistih stvari, na katere se sčasoma navadite in vas potem sploh ne motijo več.

Že na videz, kaj šele na otip, hitro postane jasno, da je ohišje robustno in kakovostno izdelano ter da so uporabili dražje in temu primerno boljše materiale. Poleg aluminija za okvir še utrjeno steklo za hrbtno ploskev. Tam je še bližje vrhu postavljena izboklina z objektivi treh zadnjih kamer, kakršne nisem videl še pri nobenem tekmecu. Na test sem dobil ohišje v svetlejši sivi barvi, na kateri se prstni odtisi slabše poznajo. Verjamem, da se na črni bolj. Ni pa to več velika težava, kajti podobno kot druge mobitele bo tudi tegale smiselno varovati z zaščitnim ohišjem. Še najboljše z originalnim Googlovim, ki v ničemer ne zmanjšuje estetske privlačnosti mobitela.

Pixel 9 Pro XL je opazno večji od modelov Pixel 9 in 9 Pro, ki si delita enako velik zaslon. Velikost pozitivno vpliva na uporabnost naprave zaradi večje zaslonske površine in negativno, ker je rokovanje nekoliko težje. Tu je smiselno reči bobu bob. Večji zaslon (in večja razločljivost) blagodejno vpliva na čitljivost elementov na zaslonu (ti so lahko večji) ter na prilagajanje fotografij in urejanje fotografij. Nič od tega raje ne počnite na (pre)majhnem zaslonu.

Zaslužil bi si hitrejši procesor

Čeprav okolje in aplikacije delujejo gladko in brez zatikanja, si največji letošnji Pixel gotovo zasluži hitrejši procesor. Ne bi mu škodoval in lažje bi se »boril« z najboljšimi letošnjimi mobiteli. Sintetični testi pač kažejo, da je obstoječi na ravni procesorjev srednjega razreda, česar nima smisla zanikati. A kot sem videl v primeru manjšega mobitela, je igralna izkušnja igre Genshin Impact ob srednjih grafičnih nastavitvah in 30 sličicah na sekundo dobra. Ponovno me je zmotilo le samodejno prilagajanje svetilnosti, saj je bila med držanjem ohišja v vodoravnem položaju občasno svetlost zaslona pod še sprejemljivo ravnijo. V takšnih primerih predlagam izklop samodejnega prilagajanja.

Ob polni obremenitvi se ohišje ni pretirano segrevalo. Še ena njegova dobra plat, ki je skoraj gotovo povezana z zmogljivostmi. Poraba je skladna s tem. Obremenitveni test je v eni uri baterijo olajšal za 24 odstotkov (ker je Pixel 9 izkazal nižjo porabo, je višja gotovo posledica večjega zaslona), gledanje videa z YouTuba v domačem omrežju in ob dveh tretjinah svetilnosti zaslona pa za 5 odstotkov. To upoštevajoč, je jasno, da mobitel brez večjih težav zdrži do večera ob razmeroma zahtevni uporabi. Da bo zdržal dva dneva, si ne bi upal staviti.

Zaslon ni ne slab ne dober, ne zanič in ne odličen, temveč nekje v zlati sredini, s tem, da je razločljivost v primerjavi z zaslonom modela Pixel 9 večja. Osveževanje je tokrat dinamično – v intervalu od 1 do 120 hercev namesto 60- ali 120-herčno. Samodejno prilagajanje osveževanja deluje dobro. Obenem je bore malo možnosti prilagajanja slik. Sploh barv, saj sta samo dva načina. Naravni in nekaj, kar Google imenuje »prilagodljive barve«. Drugi ta način imenujejo »živahne«. Nekje v podobnem »rangu« sta tudi zvočnika. Dovolj glasna za mirno okolje, brez očitnega popačenja ob višji glasnosti in z za mobitel razmeroma dobrimi basi.

V središču umetne inteligence

Minimalizem uporabniškega okolja, v katerem ni nobena aplikacija podvojena in v katerem ni ničesar nepotrebnega, je bil dolgo časa osrednja značilnost Googlovih mobitelov, s katero so se ločili od drugih. Zdaj dodajajo še storitve in algoritme umetne inteligence. Temu zlahka dodamo: »kot vsi proizvajalci«. Pomislili bi, da je Samsung celo prehitel Google, kar pa ni popolnoma točno. Samsung uporablja Googlove rešitve umetne inteligence in jih je le prvi predstavil bolj integrirane v sistem mobitela. V prihodnje bo verjetno drugače. Napredek v Googlovem modelu generativne umetne inteligence in z njo povezane storitve bodo najprej v obliki nadgradenj prišle na modele Pixel. V tej luči je sedemletna podpora toliko pomembnejša.

Poleg aplikacije Gemini in iskanja z obkrožanjem objekta zanimanja je umetna inteligenca še drugače vključena v mobitel. V urejevalnik slik, kjer brišete predmete s prizora ali jih vanj dodajate z besedilnim pozivom v angleščini. Vedno sem si želel bazen, in ker si ga ne morem privoščiti, mu ga je pričarala Googlova storitev. Kar je lepo vidno na primeru. Da to deluje, mora biti mobitel povezan v internet.

Presenetil me je še prevajalnik. Ni mi znano, koliko so ga nadgradili z algoritmi umetne inteligence, a zdi se mi, da zdaj veliko bolj prepozna govor v slovenščini in nato tega prevede v tuje jezike. Zanimiva je še storitev »dodaj me« v fotografski aplikaciji. Z njo najprej fotografirate prijatelje na veselici, nato podate mobitel nekomu drugemu, da v prizor doda še več. Ali pač posnamete osebo, kako sama sebe klofuta. Zabavnih idej je veliko in vsaj nekaj časa boste funkcijo gotovo z veseljem uporabljali.

Periskopska kamera mobitelu doda fotografsko vsestranskost

Modela »pro« v sistem zadnjih kamer dodajata tretjo kamero s periskopskim objektivom in z njo večji nabor goriščnic, ki so v vsakem trenutku na razpolago. Ker največkrat uporabljamo glavno kamero, je temu primerno njej posvečeno največ pozornosti, ko gre za izbor tipala in skrbno načrtovanje objektiva. Vendar ji drugi tesno sledita pri ločljivosti tipala in nekoliko manj pri svetlobni občutljivosti objektivov.

Kamere se pri fotografiranju in snemanju videa v dnevnih razmerah obnesejo dobro. Fotografije odlikujejo naravne barve, dobra dinamika in veliko podrobnosti. Ravno tako ne morem ničesar slabega reči za video, pri čemer je skoraj vseeno, katero kamero in kolikšno povečavo izberete. Z malce sreče vam bo skoraj vedno uspela dobra fotografije oziroma videoposnetek. Pod pogojem, da boste poskrbeli za primerno kadriranje in bo v središču videa zanimivo dogajanje.

Pričakovano se kamere rahlo slabše obnesejo ponoči, ko se poznajo še omejitve procesorja. Potem ko kamera posname serijo različno osvetljenih fotografij prizora, vrteči obroč opazno dolgo ostane na zaslonu, saj kaže, da je procesor zaseden s sestavljanjem fotografije. V tem času ne moremo posneti druge. Ker pa so objektivi in tipala dovolj občutljivi za svetlobo, vas znajo nočni posnetki vseeno presenetiti. Morda bi opozoril le na nekoliko izrazitejšo mehkobo na fotografijah širokokotne in kamere s 5-kratno optično povečavo. To velja tudi za video, pri katerem nisem opazil težav z ostrenjem ter pojavom nejasnosti in šuma.

Sklepna beseda za Google Pixel 9 Pro XL

Googlovi mobiteli so najbližje temu, kar nudi Apple – polna izraba zmogljivosti strojnih komponent ob prečiščenem uporabniškem okolju, v katerem praktično ni ničesar nepotrebnega, zato le redki z njimi ne bodo zadovoljni. Še najbolj to velja za vstopni model Pixel 9, ki me je najbolj presenetil. Oba »proja« nekoliko manj. Google je pri največjem sicer izboljšal zaslon, vgradil baterijo z večjo kapaciteto in dodal kamero z optično povečavo, vendar obenem ohranil procesor, ki mu med nekaterimi opravili kljub optimalnemu delovanju strojne in programske opreme zmanjka kanček »pare«. Večina tega ne bo opazila, a bi se spodobilo, da bi Pixel 9 Pro XL imel v sebi močnejši čip.