Test na dlani: Google Pixel 9

Zato le redki z njimi ne bodo zadovoljni. Še posebej to velja za »osnovni« model Pixel 9, ki me je med vsemi tremi novitetami (dva sta že v ponudbi Telekoma Slovenije) najbolj pozitivno presenetil.

Na avtomobilski dirki običajno ne zmaga dirkalnik z največjim motorjem ob zgolj povprečnih preostalih delih. Če bi bil predstavnik Googla, potem bi na takšen način odgovoril na vprašanje, kako to, da pri sintetičnih testih Googlov čip zaostaja za aktualnim Snapdragonom in celo za Samsungovim Exynosom 2400 (tega imata »naša« Galaxy S24 in S24 Plus), na temelju katerega je oblikovan. Meritve zagotovo odsevajo zaostanek Googlovega procesorja, ki pa ga kompenzirajo z usklajenostjo strojnih komponent s kodo operacijskega sistema in še posebej »lahkim« uporabniškim vmesnikom.

Primerjave med sorodnimi mobiteli so sicer pogosto nehvaležne, kajti nemogoče je med njimi postavljati enačaja. A da bi bolje razumeli, kako dober (ali slab) je Pixel, potem bi ga poleg že omenjenega postavil še ob bok mobitelom Xiaomi 14, Huawei Pura 70 Pro in iPhone 15. Ob upoštevanju, da slednji sodi v popolnoma drugo okolje in da je že dobil naslednika iPhone 16.

Poleg tega, da so razmeroma dobri in vsestranski mobiteli, so Pixli zanimivi še zaradi Googla kot takšnega. Vodi namreč razvoj operacijskega sistema Android in po novem še generativnega modela umetne inteligence Google Gemini. To pomeni, da bodo vse novosti in nadgradnje najprej dostopne zanje. Da so končno »prišli« v slovenske loge, je dobro še zaradi enega razloga. Skrajni čas je bil, da nekdo ponovno skuša premešati dolgočasno mlako, v kateri kraljujeta Samsung in Apple.

Pomanjkanja prepoznavnosti mu ne morem očitati

Pixel 9 ni podoben nobenemu drugemu aktualnemu mobitelu, zato očitki, ki sem jih slišal, da je podoben iPhonom, ne držijo. Razen, če kdo misli, da so za očitek dovolj odrezani polirani kovinski robovi in svetleča steklena hrbtna plošča. Že pogled nanjo razkrije samosvojost Googlovih oblikovalcev. Izboklina z dvema objektivoma ni na strani in še manj okrogla, temveč eliptična in postavljena razmeroma blizu zgornjega roba. Ko sem mobitel prvič podrobno pogledal od zadaj, se mi je utrnila misel na Miniona. Idejo zlahka razvijem še korak naprej. Predstavljajte si, da bi bil hrbet rumen in imel spodaj narisane modre hlače z naramnicami. Domišljija dela svoje, a ne bo me presenetil kakšen ovitek na to tematiko.

Razen v razporeditvi obeh bočnih tipk mobitel povzema sodobne modne smernice, ki zahtevajo ozke robove okoli zaslona, prijetno zaobljene vogale in tako naprej. Zakaj sem omenil tipki? Ker sta zamenjani. Zgoraj je za vklop in spodaj za jakost zvoka (in proženje kamere). Kolikokrat sem po nerodnosti zagnal snemanje videa, čeprav sem misli, da sem mobitel ugasnil, si lahko mislite. Pač ena od tistih zadev, na katere se je treba navaditi, nakar čudežno ne moti več.

Primerek, ki je prišel do mene, ima belo ozadje. Čeprav bleščeče, se na njem prstni odtisi pretirano ne vidijo. So tam, le vidijo se ne, saj je površina steklena. Rahlo drugače je z drugimi barvami, predvsem s črno, na kateri so bolj vidni. Vseeno se zaradi tega ni treba vznemirjati. Kot vsakega drugega je priporočljivo tudi Pixel obleči v zaščitni ovitek in originalni (Googlov) prav nič ne ogrozi njegove lepote.

Razmeroma dober, a ne odličen procesor

Glede na rezultate sintetičnih testov procesor sodi med srednje zmogljive za naprave z operacijskim sistemom Android. Vendar to ne more biti cela zgodba, saj Google mobitele uvršča višje. Nenazadnje Apple trdi, da so njegovi procesorji z zgolj šestimi jedri pred procesorji nasprotnega tabora z osmimi. Zmogljivost mobitela določajo vse komponente, delujoče v sozvočju, s čimer se mora potem še odlično zliti programska oprema. Kljub manjšim zmogljivostim okolje deluje nadvse tekoče in brez vidnih težav. Enako velja za igre, ponovno bom izrabil Genshin Impact. Ob srednjih grafičnih nastavitvah in 30 sličicah na sekundo je igralna izkušnja razmeroma dobra. Zmotil pa me je sistem samodejnega prilagajanja svetilnosti, ki je ravno pri tej igri in med držanjem ohišja v vodoravnem položaju občasno svetlost zaslona znižal pod še sprejemljivo raven. V takšnih primerih predlagam izklop samodejnega prilagajanja.

Ob polni obremenitvi se ohišje ni pretirano segrevalo. Še ena njegova dobra plat, ki je skoraj gotovo povezana z zmogljivostmi. Poraba je skladna s tem. Obremenitveni test je v eni uri baterijo olajšal za 18 odstotkov, gledanje videa z YouTuba v domačem omrežju in ob polovični svetilnosti zaslona za 7 odstotkov in igranje omenjene igre za 10 odstotkov napolnjenosti. Upoštevajoč to, je jasno, da mobitel ob srednji zahtevni uporabi brez večjih težav zdrži do večera. Da bo zdržal dva dneva, si ne bi upal staviti.

Zaslon ni ne slab ne dober, ne zanič in ne odličen, temveč nekje v zlati sredini. Razen že omenjenih težav s samodejnim prilagajanjem svetilnosti mu zamerim, da ponuja zgolj 60- ali 120-herčno osveževanje. Samodejno preklapljanje deluje zadovoljivo zaradi tendence ohranjanja večje hitrosti v večini prikazov. Nobene potrebe pa ni, da je hitrost osveževanja med predvajanje videa največja, če zadostuje nižja. Obenem je bore malo možnosti prilagajati slike. Sploh barv, saj sta samo dva načina. Naravni in nekaj, kar Google imenuje »prilagodljive barve«. Drugi tak način imenujejo »žive«. Nekje v podobnem »rangu« sta tudi zvočnika. Dovolj glasna za mirno okolje, brez očitnega popačenja ob višji glasnosti in z za mobitel razmeroma dobrimi basi.

Čisto okolje in poudarek na umetni inteligenci

Daleč najbolj mi je všeč prečiščenost okolja. V njem ni ne duha ne sluha o podvojenih aplikacijah, kar me vse bolj moti v okoljih drugih izdelovalcev. Ni dveh brskalnikov, videopredvajalnikov in tako naprej. So samo Googlove aplikacije. Kdor potrebuje dodatne, naj si jih namesti iz trgovine. To velja za vse, celo Facebook in Instagram, saj ni nameščena nobena tuja. Morda komu to ne bo všeč, a sam raje dodajam, kot izgubljam čas z brisanjem vsega tistega, česar ne potrebujem in ne želim.

Pričakovano je ogromen poudarek na umetni inteligenci. Kako drugače. Poleg aplikacije Gemini in iskanja z obkrožanjem objekta zanimanja na zaslonu je še drugače vključena v mobitel – v urejevalnik slik, kjer zlahka brišete predmete iz prizora ali vanj dodajate, pri čemer mora biti besedilni poziv v angleščini. Da to deluje, mora biti mobitel povezan v internet.

Presenetil me je prevajalnik. Ne vem, v kolikšni meri so ga nadgradili z algoritmi umetne inteligence, a zdi se mi, da veliko bolj prepozna govor v slovenščini in nato tega prevede v tuje jezike. Ker je podpora jezikov praktično popolna, je Googlova storitev po mojem mnenju za nas uporabnejša od Tolmača na nekaterih Samsungovih mobitelih. Zanimiva je še storitev »Dodaj me« v fotografski aplikaciji. Z njo najprej fotografirate prijatelje na veselici, nato podate mobitel nekomu drugemu, da v prizor doda še več. Ali pač posnamete osebo, kako sama sebe klofuta. Zabavnih idej je veliko in vsaj nekaj časa jo boste gotovo z veseljem uporabljali.

Na Pixlu bo kmalu še več umetne inteligence oziroma bodo algoritmi globlje integrirani v operacijski sistem. To obljublja Android 15, s katerim bodo najprej nadgrajeni ravno Googlovi mobiteli. Kaj vse bo sledilo, ne vem, a ker obljubljajo sedem nadgradenj, ni vrag, da bo mobitel še dolgo pri hiši.

Samo dve sta, pa kaj potem!

Večino fotografij naredite z glavno kamero oziroma šele, ko vseh prijateljev ne ujamete v skupinskem prizoru, preklopite na širokokotni objektiv. Kamero z optično povečavo uporabljamo še bolj poredko, in odkar je na voljo 2-kratna digitalna povečava (skoraj) brez izgube kakovosti po zaslugi visoke razločljivosti tipal, marsikdo sploh ne bo opazil, da Pixel 9 nima še tretje tele-kamere. Stopnji pomembnosti je prilagojena skrb, ki jo proizvajalec posveča posameznim kameram, in Google pri tem ni nikakršna izjema.

Kameri se pri fotografiranju in snemanju videa v dnevnih razmerah obneseta dobro. Fotografije odlikujejo naravne barve, dobra dinamika in veliko podrobnosti. Ravno tako ne morem ničesar slabega reči za video, pri čemer je skoraj vseeno, katero kamero in kolikšno povečavo izberete v takšnih razmerah. Z malce sreče vam bo skoraj vedno uspela dobra fotografije oziroma videoposnetek, če boste le poskrbeli za primerno kadriranje in da bo v središču videa zanimivo dogajanje.

Rahlo slabše se kameri obneseta v slabših svetlobnih razmerah in ponoči. Objektiva in tipali so dokaj občutljivi na svetlobo, zato vas znajo nočni posnetki presenetiti. Morda bi opozoril le na nekoliko izrazitejšo mehkobo na fotografijah širokokotne kamere. Čeprav ima Pixel 9 samo dve kameri, se izkazujeta za dokaj vsestranski in kakovostni. To kajpak velja tudi za video, pri katerem nisem opazil težav z ostrenjem ter pojavom nejasnosti in šuma.

Sklepna beseda za mobitel Google Pixel 9

Najpomembnejša je sedemletna, »pravljična« podpora. Resno mislim. Kdor danes kupuje nov mobitel, mora poleg zmogljivosti in cene razmišljati še obdobju obljubljene podpore. Ker dvomim, da bo kadarkoli daljša, je tolikšno obdobje primerno in priporočljivo. Čeprav ne »poka« od njih, znajo toliko časa zadoščati njegove zmogljivosti, česar ne morem trditi za baterijo. Močno upam, da bo Google uvedel program za stroškovno ugodno zamenjavo recimo na sredi predvidenega obdobja uporabe, če bo obstoječa prehitro spuščala »dušo«.

Podobno je z drugimi komponentami. Nobena pretirano ne izstopa, a vse zadostijo potrebam velike večine občestva. Velja za zaslon, zvočnike in nenazadnje za kameri, pri katerih pa se žal vidi, da je glavna rahlo boljša od širokokotne. A tega morda celo ne boste opazili, dokler enih in drugih fotografij ne boste pretirano povečali na večjem zaslonu. Še bolj kot to pa je pomembno, da je okolje nadvse čisto in odzivno ter da so storitve umetne inteligence razmeroma lepo integrirane v ta nadvse zanimiv mobitel Google Pixel 9.