Test na dlani: Apple Music Classical

Vsakdo, ki je poskušal iskati klasično glasbo v Apple Music ali katerikoli drugi storitvi za pretočno glasbo (npr. Spotify, Tidal, YouTube Music), je kmalu naletel na omejitve iskalnikov. V osnovi sicer vse deluje in kakovost glasbe je nedvomno odlična, a med prvimi zadetki znanih del bomo zmeraj naleteli na bizarnosti. Če denimo v Apple Music iščemo bržkone najbolj znani valček na svetu, Na lepi modri Donavi, ki ga je napisal Johan Strauss mlajši, je prvi zadetek pri iskanju po angleškem naslovu, »The Blue Danube«, plošča z »otroškimi« priredbami klasične glasbe. To je posledica rangiranja po priljubljenosti in pogostosti iskanja, saj očitno veliko ljudi poskuša uspavati dojenčke s to pesmijo, vendar pa bi vsakega odraslega ljubitelja klasične glasbe ob poslušanju te izvedbe zabolela ušesa. Podobno neželene zadetke najdemo pri mnogih drugih skladbah, kjer se Dunajski in Londonski filharmoniki med zadetki drenjajo ob priredbah z ukulelami ali elektronskimi ritmi.

Z iskalniki bo povprečno spreten ljubitelj klasične glasbe vseeno dokaj hitro našel kakovostne izvedbe del, ki jih išče, a bolj zavzetim oboževalcem – takim z domačimi zbirkami CD-jev ali LP-jev klasične glasbe, ki redno poslušajo Radio ARS – Apple Music in ostale pretočne glasbene storitve ne nudijo resnično dobre izkušnje. In prav takim ljubiteljem je v prvi vrsti namenjen Apple Music Classical. Podobno kot je bil Apple Music zasnovan na storitvi Beats Music, tudi Apple Music Classical temelji na storitvi Primephonic, ki jo je Apple prevzel pred dvema letoma. S tem so dobili obsežno knjižnico posnetkov z natančno kategorizacijo, kar so s prilagoditvijo v svojo uporabniško izkušnjo še izboljšali. Poleg odlične razvrstitve in iskanja, ki nudi relevantne rezultate, tako najdemo tudi denimo biografije skladateljev in orkestrov, opise dogajanj v operah, razlage nastanka in vpliva posameznih simfonij in drugih del ter cel kup ostalih zanimivih vsebin.

Kako Apple Music Classical išče glasbo

Ključna prednost Apple Music Classical pred konkurenco, tudi pred samim Apple Music, je v skrbno urejenih metapodatkih, saj je klasična glasba glede tega bolj kompleksna od popularne. Pri slednji nas namreč zanima naslov pesmi in ime izvajalca ali skupine ter morda še albuma, čeprav je ta v dobi seznamov predvajanja vse manj relevanten. Pri klasični glasbi je zgodba drugačna: če želimo denimo poslušati specifično arijo, so torej pomembni naslednji podatki: ime skladatelja (npr. Wolfgang Amadeus Mozart), ime celotnega umetniškega dela (npr. Čarobna piščal) in konkretne arije (npr. Arija Kraljice noči), potem pa še izvajalcev (npr. Dunajski filharmoniki), njihov dirigent (npr. Herbert von Karajan) in solisti (npr. Anton Dermota). In pri tem ne smemo pozabiti, da imajo mnoga klasična glasbena dela naslove v več jezikih. Čarobna piščal je torej lahko tudi poimenovana v izvirniku kot »Die Zauberflöte« ali v angleščini »The Magic Flute«, če jo izvajajo britanski, ameriški ali avstralski orkestri, ali če je založnik posnetka iz teh držav.

V Apple Music Classical lahko iščemo po vseh teh podatkih, aplikacija pa nam že v osnovi ponudi zadetke glede na kakovost glasbe in ne glede na popularnost. Tako pri iskanju gesla »The Magic Flute« dobimo na vrhu grupirane zadetke za Mozartovo opero, kar nas privede do opisa zgodbe, priporočeno izvedbo (Philharmonia Orchestra, dirigent Otto Klemperer, London 1964), nato pa so rangirane še ostale izvedbe (Dunajski filharmoniki z von Karajanom, Dunajski filharmoniki z zborom Dunajske opere, Berlinski filharmoniki, britanski Kraljevi filharmoniki …). V Apple Music pri tem iskanju na vrhu najdemo Simfonični orkester bolgarskega nacionalnega radia, ki je še zmeraj zelo dober, ampak ne v istem rangu kot Dunajski ali Londonski filharmoniki, pod tremi ponovitvami tega istega zadetka (kar je druga zgodba), pa sledi prvi »biser«, priredba, ki je glede na naslov plošče namenjena spremljavi izvajanja joge in vsebuje elektronske ritme ter ptičje čebljanje.

Kakovost glasbe in uporabniška izkušnja

Prej omenjeni obsežni glasbeni katalog obsega prek pet milijonov glasbenih del, med katerimi jih je večina v visoki kakovosti zapisa brez izgube (lossless) in to vse do 24 bitov pri 192 kHz. To je višja kakovost zvoka kot na CD-jih, saj je večinoma prenesena v digitalno obliko iz originalnih »master« posnetkov. Pri samem poslušanju ima to sicer nekaj omejitev, saj je to kakovost zapisa, ki presega zgornje meje prenosa zvoka prek povezave bluetooth in posledično na brezžičnih slušalkah ni mogoče slišati prav vsega, kar storitev omogoča. Je pa vse več skladb v Apple Music Classical na voljo tudi s prostorskim zvokom (spatial audio), ki v dobrih slušalkah – tudi brezžičnih – pride še posebej do izraza.

Apple Music Classical je ločena aplikacija, ki jo je treba namestiti iz App Stora in jo najdemo samo za iOS 15.4 ali novejše, ne pa tudi za iPadOS, macOS, watchOS, Android ali Windows, čeprav je različica za Android že napovedana. Ikona ima enak barvni vzorec kot Apple Music, a violinski ključ namesto note. Uporabniški vmesnik je zelo podoben tistemu za Apple Music, le da ima v spodnji vrstici zgolj štiri ikone – Listen Now, Browse, Library in Search, medtem ko v Apple Music najdemo tudi »Radio«. Prva kategorija, Listen Now, se samodejno generira glede na to, kar poslušamo, nove izdaje in priporočila. V Browse lahko brskamo po številnih kategorijah (skladatelji, obdobja, dirigenti, klavirska glasba, kitarska …), v Library pa najdemo glasbo, ki smo jo tja dodali. Mnogi bodo ob prvem zagonu aplikacije presenečeno ugotovili, da ta ni prazna. Vsa klasična glasba, ki smo jo dodali v Apple Music, se namreč že pojavi tukaj in to vključno s filmsko glasbo. In to deluje tudi obratno – glasba, ki jo dodamo v svojo knjižnico v Apple Music Classical, se bo pojavila v Apple Music. 

Čeprav sta storitvi in aplikaciji ločeni, si delita knjižnico, kar je pravzaprav zelo koristno. Apple Music Classical namreč (zaenkrat?) ne omogoča shranjevanja glasbe za poslušanje brez povezave, medtem ko običajni Apple Music to podpira in to tudi za glasbo, ki smo jo dodali v Apple Music Classical. Hkrati lahko izkoristimo to funkcionalnost, da svojo klasično glasbo poslušamo na iPadu, računalniku, Androidu ali pametni uri Apple Watch. Pri tem se pojavlja vprašanje, ali res potrebujemo dve ločeni aplikaciji in odgovor je nedvomno da. Večini ljudi ni mar za klasično glasbo in bi jim dodatna funkcionalnost predstavljala navlako, medtem ko je ljubiteljem klasike vsekakor ljubše, če lahko iz zadetkov izključijo otroške priredbe, elektroniko in glasbo za jogo.

Česa vse ne najdemo v Apple Music Classical?

Kar se tiče kataloga, mu ni mogoče oporekati. Nedvomno zbiratelji in poznavalci ne bodo našli vsega, kar bodo iskali, bodo pa zagotovo zadovoljni s storitvijo za občasno in neobvezno poslušanje. Še bolj bodo zadovoljni ljubitelji klasične glasbe in tisti, ki se želijo o tej glasbi kaj več naučiti. Naključno iskanje znanih in tudi bolj obskurnih del je prineslo pozitivne rezultate, vključno z domačimi avtorji in izvajalci. Resda so ti manj prominentni in denimo Jakoba Petelina Gallusa ne najdemo med skladatelji, čeprav najdemo izvedbe njegovih del, in podobo tudi Simfonični orkester RTV Slovenija ni naveden med orkestri, njihovih albumov pa je v storitvi kar precej. Kot zmeraj bi bilo vsega lahko še več in lahko bi bilo še bolje organizirano in opremljeno z več podatki, a Apple Music Classical že zdaj predstavlja neverjeten preskok glede na Apple Music in druge običajne pretočne glasbene storitve.

Komu je Apple Music Classical torej namenjen? Preprost odgovor je ljubiteljem klasične glasbe, pa tudi tistim, ki to želijo postati, učencem, dijakom in študentom, ki se učijo o glasbi in številnim, ki se ob zvokih violine, klavirja ali orkestra lahko sprostijo ali v njih najdejo fokus za delo. Vsekakor je prednost, da za storitev ni potrebne dodatne naročnine, bi pa bilo dobrodošlo, če bi Apple kmalu podprl tudi ostale platforme poleg iPhona. Glede na napovedi podjetja, bo Apple spremljal uporabo Apple Music Classical in odzive nanjo ter uporabil te informacije za izboljšavo Apple Music. To je super, ampak takoj za tem se lahko loti še razvoja dodatne glasbene storitve za jazz in blues, ki imata prav toliko gorečih oboževalcev kot klasika in iste težave z izkušnjo v Apple Music in sorodnih storitvah.