Test na dlani: Xiaomi Mi 11i

Ponudba mobitelov kitajskega izdelovalca Xiaomi je tako obširna, da jo le redki poznajo v vsej njeni širini. Vzemimo aktualno družino M11, v kateri je osem modelov, od katerih večina nikdar ne bo naprodaj na slovenskem trgu. Po Mi 11 lite 5G je za test na dlani na vrsto prišel še Mi 11i 5G, ki se od prvega v marsičem razlikuje.

S procesorjem in zaslonom ter nekoliko manj s kamerami se lahko ob bok postavi Samsungu Galaxy S21 ali Asusu Zenfone 8, ki ga sicer ni v ponudbi slovenskih operaterjev mobilne telefonije. V to kategorijo se uvršča še Applov iPhone 12, toda neposredna primerjava zaradi razlik v ekosistemu, procesorju, ugledu znamke in kakovosti izdelave ni na mestu. Gre torej za mobitel, ki v večini lastnosti zadosti potrebam zahtevnih uporabnikov, toda pri nekaterih so morali sprejeti kompromise, da je prijaznejši do denarnice.

Oblikovno me je prepričal že mobitel Mi11 lite 5G, od katerega Mi 11i pretirano ne izstopa. Zaslonska ploskev, okvir iz plastike in hrbtišče iz utrjenega stekla se lepo stikajo, medtem ko je tanko ohišje prijetno za držanje. Čeprav steklen in bleščeč, uporaben je še kot zrcalo, da zadnji trenutek preverite odličnost svojega videza, ne drsi iz dlani, vendar je hkrati močan magnet prstnih odtisov. Krpa ali ovitek bosta bolj kot ne nujna dodatka. Silikonski je v kompletu, toda prepričan sem, da večine ne bo prepričal, saj zakrije dobršen del siceršnje estetike. Fotografski sklop v dveh ravneh močneje izstopa iz sicer ravnega hrbtišča in mobitel, odložen s hrbtom navzdol, se ziba. Ne da bi bilo pretirano moteče, zgolj opažanje. Takisto so se potrudili pri oblikovanju odprtin na spodnjem in zgornjem robu, čeprav sta zgornji nepotrebni. Njuna funkcija je zgolj estetska, saj se zvok zgornjega zvočnika, ki je uporaben med telefonskim klicem, širi skozi ozko režo tik nad zaslonom.

Ergonomija enoročne uporabe je podobna kot pri vseh enako velikih mobitelih s tipalom prstnega odtisa v tipki za vklop. Kratko rečeno – za silo. Odlično odzivni tipka za vklop in kombinirana za jakost zvoka v zgornji tretjini desnega boka imata primeren hod in sta dovolj široki, da ne režeta v prste. Bolje bi bilo, če bi bilo tipalo prstnega odtisa nižje, ker potem bi nanj lažje postavili kazalec med držanjem z levo roko, čeprav s tem ni toliko težav, ko ga imate v desni. S palcem ga namreč mnogo preprosteje dosežete. Vprašanje pa je, s katero roko držite mobitel med enoročno uporabo, saj to ni neposredno povezano z dejstvom, ali ste levičar ali desničar.

Ko ima večina mobitelov stransko tipko tipala prstnega odtisa udrto pod ravnino bočne stranice zaradi preprečevanja neželenih dotikov, je tipka za vklop pri Mi11i izbočena. Razlog je izboljšanje natančnosti in ergonomije enoročne uporabe, toda zaradi tega je več naključnih dotikov. V primeru, da vas moti, v nastavitvah spremenite privzeto delovanja tipala na dotik v delovanje po pritisku.

Pri zaslonu niso pretirano varčevali!

Kompromisi zaradi doseganja nižje cene se največkrat poznajo pri vgrajenem zaslonu. V primeru mobitela M11 to ne velja. Zaslon AMOLED ni samo več kot dovolj svetel (v povprečju okoli 500 cd/m2) za dobro čitljivost na prostem, prikaže lepe in dokaj naravne barve ter podpira hitrost osveženja 120 Hz in občutljivost na dotike 360 Hz pri polni visoki razločljivosti 1080p. Na voljo so trije privzeti barvni načini: samodejni, poudarjeni ali način z originalnimi barvami. Vsak od teh ima še barvno temperaturno kolo za hitro prilagajanje, medtem ko napredni način dovoli ročne nastavitve za nastavitve popolnoma po želji uporabnika. Mnogi boste izbrali originalni način z barvno natančnostjo delta E okoli 1 in dobrim pokrivanjem barvnega obsega RGB. Poleg vsega je zagotovljena še podpora standarda visoke jasnosti HDR10+.

Zaradi kombinacije svetilnosti, hitrosti osveževanja in odzivnosti na dotik se zaslon še posebej dobro obnese med poganjanjem zahtevnejših mobilnih iger. Na voljo sta dve hitrosti osveževanja, 60 in 120 Hz, vendar mobitel v primeru predvajanja videa, brskanja po spletu ali prikaza statične slike samodejno preklopi na nižje osveženja. Funkcija ne deluje vedno, kot bi morala, vendar je vseeno pohvalna, kajti zaslon v kombinaciji s hitrim osveževanjem je eden večjih porabnikov energije.

Zaslon mobitela je raven, pri dražjih in še boljših različicah Mi11 in Mi 11 Ultra je zaobljen, zato je razmerje med zaslonom in ohišjem nižje, a še vedno v okviru pričakovanj. Prav takšni so tudi robovi okoli zaslona, torej enako tanki na vseh štirih stranicah. Sprednja kamera je skrita za sredinsko postavljeno luknjico v zaslonu s tanko srebrno obrobo. Morda je res videti lepo, toda ravno v tem je težava. Zaradi srebrnega prstana je opaznejša.

Zmogljivosti na ravni čistokrvnih premijskih modelov

Zaradi sistema v čipu (procesorju) SnapDragon 888 presenečenj v negativni smeri glede zmogljivosti ne more biti. Je najboljše, kar Qualcomm ta hip nudi, in obenem procesor, ki ga ima večinoma letošnjih najboljših mobitelov s sistemom Android. Manjše razlike med njimi so, kajti hitrost delovanja je odvisna še od optimizacije programske opreme in vgrajenih drugih strojnih komponent, toda tega večina uporabnikov ne bo občutila. Delovanje sistema in aplikacij je zato tekoče in mobitel je kos tudi najzahtevnejšim mobilnim igram. Integriran modem za omrežje 5G poskrbi za hiter prenos podatkov, 8 GB delovnega in 256 GB običajnega pa za njihovo hranjenje. Količina zadnjega je sicer na sprejemljivi meji, saj ni reže za pomnilniške kartice.

Čeprav je mobitel tanek, je dovoljšni za boljšo baterijo, a se je Xiaomi kljub temu odločil za povprečno kapaciteto 4520 mAh. Na prvi pogled sicer veliko, vendar ne pozabimo, vgrajena sta zmogljiv procesor in hiter zaslon, kar še samo po sebi zahteva nekaj več energije. Koliko časa bo zdržala, je vsekakor odvisno od načina uporabe. Morda celo dva in več dni, če bo večinoma časa v torbi in se z njim ne boste prav pogosto ukvarjali. V primeru dokaj zahtevne rabe pa bo brez večjih kolobocij zdržal do večera oziroma bo omogočil več kot deset ur brskanja po spletu in več kot 15 ur brskanja po spletu, glede na meritve, ki sem jih našel na spletu. Na voljo je hitro polnjenje, toda žal le z močjo 33 vatov, kar pomeni, da se do vrha baterija napolni v slabi uri.

Xiaomi Mi 11i je opremljen z zvočnikoma v spodnjem delu in na vrhu, ki, kadar ni v funkciji telefonskega razgovora, zagotavlja drugi kanal stereo zvoka. Jakost zvoka je dobra, nekje v povprečju naprav s stereo zvočnikoma, medtem ko je kakovost malce nad povprečjem. Z drugimi besedami: zvok bo zadovoljil večino, toda za resnično uživanje v glasbenih ritmih bodo kakovostne slušalke nujne.

Uporabniškega vmesnika MIUI sem se že navadil

Xiaomi je oblikoval uporabniški vmesnik na osnovi operacijskega sistema Android 11. Kot pri večini »kitajskih« uporabniških vmesnikov se je nanj treba privaditi. Predal za aplikacije se nastavi ročno in po novem jih uredi v nekaj vsebinskih kategorij. Priročno za iskanje aplikacij, ko jih imate nameščenih veliko. Drugo možnost je klasična, prikaz po zaslonih, vendar v primeru, da jih imamo veliko in večine ne uporabljamo redno, to kmalu postane nepregledno.

Sicer uporabniški vmesnik deluje tekoče, je preprosto razumljiv in vizualno všečen. Grafika ikon je dovolj minimalistična, da ni govora o pretiranem kiču, ki je bil še nedolgo tega značilen za večino »azijskih« vmesnikov. Na voljo je dovolj možnosti poosebljanja videza vmesnika, še posebej pregledna se mi zdi menijska struktura nastavitev, vedno vključen zaslon in kombinacija obvestilnega sistema s seznamom bližnjic. Privzetega upravljanja s kretnjami namesto tremi navideznimi tipkami na zaslonu pa se tudi hitro privadite.

Vmesnik MIUI nudi varnostno aplikacijo, ki po potrebi na pomnilniku išče škodljive kode, upravlja seznam blokiranih številk, skrbi za pravila omejevanja prenosa podatkov prek mobilnega omrežja in sprošča delovni pomnilnik, če to zahtevate. Prek njega upravljate dovoljenja aplikacij in vplivate na delovanje baterije. Nudi še veliko drugih pričakovanih aplikacij, nekatere so sicer podvojene z Googlovimi, predvajalnik glasbe in videa, aplikacijo za prikaz dokumentov, beležnico in daljinec IR, ki izrabi vgrajeni infrardeči (IR) vmesnik za upravljanje domačih naprav z mobitelom.

Do fotografske odličnosti mu še kar nekaj manjka

Ni vsako tipalo ločljivosti 108 milijonov slikovnih pik enako. V M11i je namreč vgrajeno fizično manjše od tistega v M11, in ker so pike manjše, se mora to poznati v občutljivosti na svetlobo. Glavni kameri delata družbo zelo povprečna širokokotna z 8-milijonskim in najboljša bližinska (makro) kamera, ki sem jo videl do zdaj, s 5-milijonskim tipalom. Kljub temu še vedno ne vidim smisla zanjo v zagotavljanju fotografske vsestranskosti. Boljša bi bila kamera z optično povečavo!

108 milijonov pik je veliko in fotografije v polni ločljivosti nimajo pravega smisla, razen če je ne potrebujete zaradi izreza ali tiskanja v velikosti obcestnih plakatov. Čeprav je podrobnosti ogromno, jih je več kot dovolj tudi na 12-milijonski fotografiji, ki nastane po združevanju devetih pik v eno. Xiaomiju manjka ekspertize v obdelovanju podatkov tipal in je še vedno podvržen okusu nekaterih, ki dajejo prednost nasičenim pred resničnimi barvami. Zato je trava za odtenek bolj zelena, kot je v resnici. Fotografije so konstantno enake, ostrenje in osvetlitev v dobrih svetlobnih razmerah ne povzročata večjih težav. Dinamični razpon je velik, medtem ko je kontrast odličen. Ker ni kamere z optično povečavo, 2-kratno digitalno (toda brez opaznejše izgube kakovosti) mobitel naredi z izrezom. S tem ni prav nič narobe, saj imajo podobno rešitev nekateri najbližji tekmeci.

Z rezultati širokokotne kamere nisem pretirano zadovoljen. Že ločljivost je prenizka za resno rabo, a bolj kot to me zmotijo opazno drugačne barve od fotografij glavne kamere. Serija fotografij, od širokokotne do običajne do 2-kratne digitalno povečane, ni enovita. Ker je kamera slabša, kar je eden od kompromisov nižje cene mobitela, se pozna izguba ostrine na robovih in manj podrobnosti.

Bližinska (makro) kamera je daleč najboljša, kar sem jih do zdaj videl pri pametnih mobitelih. Prvič nisem imel pretiranih težav z ostrenjem, barve so dokaj podobne barvam glavne kamere in zaradi manjše goriščnice lahko objektiv bolj približate prizoru. Moti pa me opazno ostrenje robov, zaradi česar na fotografijah ni prave mehkobe.

V slabi svetlobi so fotografije za silo, medtem ko v »mraku«, kljub nočnemu načinu, odpove. Fotografije širokokotne kamere so temnejše, glavne bolj svetle, na vseh pa je občutno preveč nejasnosti, zamazanih podrobnosti in digitalnega šuma. Za kaj več kot prikaz na zaslonu mobitela zato verjetno ne bodo primerne.

Selfi (prednja) kamera v dobrih svetlobnih razmerah ustvari solidne kakovosti, tako da je kakovost odvisna od lepote osebe na prizoru. Ali pač ne, saj je na voljo cela vrsta olepševalnih učinkov, ki vsakogar izboljšajo.

Poleg solidnih fotografij sta obe boljši kameri primerni za snemanje videoposnetkov tja do razločljivosti 8K pri 30 sličicah na sekundo. Zaradi boljše svetlobne občutljivosti velja uporabiti glavno kamero. Med snemanjem imate na voljo nekaj možnosti približevanja posnetka in v teh primeru kamera presenetljivo hitro ostri. Kot pri fotografijah so na videoposnetku opazne nasičene barve, veliko podrobnosti, dobra dinamika in visoka jasnost. Medtem ko so videoposnetki glavne kamere odlični, so tisti širokokotne kamere slabši, vendar še vedno solidni in uporabni.

Sklepna beseda

Še dobro, da na trgu ni vsej osem modelov družine Mi 11i, kajti potem bi šele bila veselica z izbiranjem primernega. Tako pa imamo model »lite«, ki za zahtevan znesek nudi relativno veliko, in Mi 11i, ki bi ga sam uvrstil na mejo med srednjim in premijskim razredom mobitelov. V zmogljivostih je namreč enak najboljšim, toda ima raven zaslon, ni najbolje zaščiten pred vodo, sklop kamer ni na kakovostni ravni najboljših in baterija bi lahko bila večja. Primeren je torej za vse, ki bi radi začutili moč najboljših, toda niso pripravljeni za mobitel odšteti tisočaka in več.