Apple iPhone 12

Mislim, da ni bolj znanega pametnega mobitela, kot je iPhone. Gre le za prvi pravi pametni mobitel v obstoju. Vsaj v zasnovi, kot jo poznamo danes. Je namreč prvi, ki je predstavil povsem drug nivo uporabniške izkušnje z gladkim prehajanjem med zasloni in brez dodatne fizične tipkovnice. In vse od svoje predstavitve javnosti leta 2007, je bolj kot ne držal tekmece v šahu. Tudi drugi proizvajalci so seveda imeli (in še vedno imajo) odlične pametne telefone, v marsikaterem pogledu celo boljše, a mobitela iPhone se še vedno nekako drži status najbolj zaželenega med občo populacijo. Čeprav prodajne številke v zadnjih letih padajo (kar Apple uspešno kompenzira s prodajo različnih storitev in naročnin ter konstantno dražitvijo novih mobitelov).

Seveda uspešnost mobitela iPhone ni iz trte izvita. Marsikomu gre v nos Applov elitističen pristop (po tem so sloveli zlasti v časih Steva Jobsa) in njihova zaprtost v lasten ekosistem, a ko potegnemo črto, gre v resnici iPhonu težko kaj očitati. Vse od svojega začetka je stavil na uporabniku prijazno tekočo izkušnjo, kar se mu je obrestovali. Nikoli ni imel najbolj zmogljivih komponent na svetu, a vsak model je vedno deloval vsaj tako dobro, kot najbolj zmogljiv tekmec, če ne še bolje. Tudi zaradi zaprtosti ekosistema, ki je je v primerjavi z Androidom od nekdaj dopuščal manj prilagajanj in posegov uporabnikov.

Kdor je torej v svojem žepu želel vsestranski mobitel, ki dela in ponuja najnovejše aplikacije, tudi najnovejše, je, z mobitelom iPhone mogel zgrešiti. Če je le imel dovolj pod palcem. Applovi mobiteli namreč nikoli niso bili poceni. To pa so pri Applu dostikrat upravičevali tudi z raznimi tehnološkimi bombončki, s katerimi so opremili svoje nove modele. Prvi iPhone je imel tako za tiste čase precej napredno kamero, najnovejši, dvanajstica, ki je predmet tega testa, pa na primer prinaša zajemanje videoposnetkov v tehnologiji Dolby Vision in omogoča povezovanje prek omrežja 5G.

Tako, kot sta se skozi leta spremenila uporabnost in namembnost pametnih mobitelov, pa je tudi Apple naposled prilagodil svojo strategijo. Pokojni Steve Jobs je namreč vozil filozofijo, da je en model dovolj in se je posmehoval idejam o več modelih, ki nagovarjajo različno debele denarnice. Danes je novih modelov reci in piši pet: iPhone SE, iPhone 12 Mini, iPhone 12, iPhone 12 Pro in iPhone 12 Pro Max. Denar ne smrdi in nihče ne ve tega bolje kot Apple. Če je želel še naprej živeti na veliki nogi, je moral v svoj prodajni program ujeti čim širši krog kupcev. Zlasti, ker se obstoječi lastniki njihovih mobitelov zadnja leta odločajo za manj pogoste nadgradnje na novejše modele (najbrž vlogo pri tem igrajo tudi vedno višje cene).

Za letošnjo serijo dvanajstic je marsikdo napovedoval revolucijo in iPhone, ki se ga splača počakati ter zanj šparati. Dodatno je k temu na koncu prispevala še rahla zamuda, saj je prišel mesec dni kasneje, kot so narekovala pričakovanja glede na pretekla leta. Razlog sicer ni bilo tehnološko izpopolnjevanje, temveč vsem dobro znana pandemija novega koronavirusa, ki je s tem, ko je svet obrnila na glavo, med drugim upočasnila dobavo nekaterih komponent. Vseeno pa vas verjetno zanima, ali so bile napovedi o superiornosti novega modela preveč drzne ali upravičene.

Dizajn

Sam sem na test prejel recimo temu najbolj ljudski model. iPhone 12. Brez priponk. Osnovo, kot si jo je zamislil Apple. In zelo verjetno model, ki bo nagovoril največje število kupcev. Nudi namreč praktično enake stvari, kot dražja brata, hkrati pa ravno dovolj več od najmanjšega modela v seriji, da bo marsikdo brez slabe vesti odštel tistega dobrega stotaka oziroma dva več.

Stari znanci iPhonov boste že pri prvem stiku z dvanajstico opazili kar nekaj novih prijemov. Za začetek že pri škatli v kateri je novi Applov mobitel zapakiran. Je namreč občutno manjša, kot je bila pri preteklih modelih. Zakaj? Ker jo je Apple ozaljšal za nekaj stvari. Najpomembnejša od teh je zagotovo napajalnik, prav tako pa manjkajo slušalke. Razlog za to odločitev je želja po manjšem ogljičnem odtisu in posledično prispevek k čistejšemu okolju. Zanimivo sicer, da to ni vplivalo na ceno mobitela.

Čeprav velja Applovo okoljevarstveno potezo pozdraviti, pa bo za marsikaterega uporabnika, zlasti novega, predstavljala potencialen kamen spotike. Če doma nimate napajalnika z vhodom USB-C ga boste morali namreč dokupiti. Ali pa iPhone polniti prek taistega vhoda na vašem računalniku. Če ga seveda ima. Mnogi ga namreč še vedno nimajo. Torej kar nekaj »če-jev« že pri odpiranju škatle.

Apple se sicer trudi pozitivno vplivati na okolje tudi s sestavo iPhona. Njegovo vezje in komponente namreč sestavlja kar nekaj recikliranih materialov, med drugim recikliran kositer v vezju matične plošče, recikliran volfram, reciklirana plastika in reciklirani redkozemeljski elementi. Pri teh »zelenih« podvigih seveda Apple še zdaleč ni osameli primer, v smer ohranjanja zdravega planeta stremi vedno več proizvajalcev elektronike.

Zdaj sem sicer že nekoliko zašel v drobovje Applovega mobitela. Naj se vrnem nazaj na površje. Pri snovanju ohišja Apple tokrat ni pogledal v kristalno kroglo prihodnosti, ampak se je zazrl nazaj v preteklost. Svojo preteklost. Retro je pač »in«. Oblika ohišja iPhona 12 se namreč precej zgleduje po iPhonu 4, ki ga marsikateri zvesti Applov uporabnik kuje v zvezde. Do letošnje dvanajstice sta bila namreč štirica in petica zadnja iPhona s povsem ploščatimi oziroma ravnimi stranicami. Nič zaobljenih izboklin. Kljub temu deluje nekako bolj sodobno v primerjavi s številnimi današnjimi zaobljeni mobiteli. Verjetno ker s tem dizajnom med njimi izstopa.

Ohišje je sicer, z izjemo aluminijastih stranic, stekleno, na sprednji strani pa zaslon prekriva steklokeramična plošča. Apple jo je poimenoval keramični ščit, v biti pa gre za nekakšen Gorilla Glass na steroidih, ki naj bi bil, zahvaljujoč keramičnim kristalom v samem steklu, bolj odporen na poškodbe. Če to v praksi drži, nisem testiral, saj mi je bilo zapovedano, da moram iPhone vrniti v vsem njegovem sijaju, sicer bo šiba pela. Sodeč po nekaterih drugih bolj drznih tujih preizkuševalcih, pa je novi iPhone res trdno sestavljen. Ne sicer nujno zaradi strukture samega stekla, ampak celostne sestave ohišja in uporabljenih materialov.

Pod to na žalost ne šteje nabiranje prask, ki ostaja na približno enaki ravni, kot pri lanskem modelu. Kakor tudi nabiranje prstnih odtisov. Ampak saj že vsi vemo, da moraš danes pri nakupu novega mobitela v ceno všteti še zaščitni ovitek.

Zaslon

Na sprednji strani se praktično po celotni površini razprostira zaslon. Malce vanj poseže le zareza, ki jo Apple še vedno ohranja relativno veliko. Iskreno, mene ni motila. Ne zdaj, ne pri prejšnjih modelih. Človek se jo hitro privadi in v resnici ne ukrade kakšnih ključnih vizualnih podrobnosti pri videih in igrah. Razlog, zakaj je še vedno precej velika v primerjavi z zarezami in luknjami tekmecev, je tehnologija, ki se skriva na tistem mestu. Tam ja namreč kamera obdana s senzorji za natančno prepoznavo obraza uporabnika. iPhone namreč nima senzorja za odčitavanje prstnih odtisov, ampak še vedno stavi na svoj Face ID oziroma številčno kodo za odklepanje zaslona. Marsikoga to ne moti, marsikdo pa bi si želel tudi čitalca prstnih odtisov. Zlasti v časih, ko obraze zakrivamo z maskami.

Zaslon iPhona 12 se sicer v diagonalo razteza približno 15 centimetrov in po oziroma 6,1 palca, sam mobitel pa (tudi na račun ploščatih stranic) ni dosti večji od tega. Sam menim, da je to za mobitel nekako optimalna velikost. Je dovolj velik, da pri branju z njega ni treba pretirano napenjati oči, hkrati pa omogoča udobno rokovanje brez strahu, da bi odletel iz rok. Seveda, vedno se bo našel nekdo, ki bi imel v žepu najraje televizor in tudi kdo, ki mu kompaktnost tipa Nokia 3310 pomeni največ. Ampak po mojem mnenju osnovni model nove serije iPhonov nudi ravno pravšnje ravnotežje med obema.

Sicer pa je Apple poskrbel tako za tiste, ki želijo manj, kot tiste, ki bi imeli več. Prvim ponuja iPhone SE in prihajajoči iPhone 12 Mini, drugim iPhone 12 Pro Max. Zanimivo pa še en vmesni model, iPhone 12 Pro, ni nič večji od pričujočega modela. Pravzaprav se od njega v grobem razlikuje le v sestavi ohišja in zmožnostih kamere. Zato mi smiselnost njegovega obstoja ostaja skrita. Zlasti, ker je poskok v ceni precejšen. Ampak pustimo to.

Naj nadaljujem z zaslonom. Ta je zdaj OLED in se lahko pohvali z ločljivostjo 2532 x 1170 slikovnih pik. Pravzaprav imajo letos vsi štirje predstavniki serije zaslon OLED. To seveda pomeni boljši kontrast in na splošno lepši in natančnejši prikaz slike. Boljša je tudi svetilnost. Po podatkih Appla naj bi ta pri dvanajstici dosegla 625 nitov, oziroma kar 1200 nitov pri predvajanju vsebine HDR. Kolikor sem bral nekatere druge teste, ki so šli to področje bolj temeljito preverjat, teh vrednosti v praksi niso dosegli, vendar niso bili dosti pod njimi, tako da tu nimam kaj grajati. Svetilnost: sedi, pet.

Zaslon podpira tudi vse aktualne standarde, ki vam padejo na pamet. HDR, HDR 10+ in Dolby Vision. To se izraža v ostrini slike in širini barvnega spektra zaslona, ki je zdaj zmožen reproducirati večino barv spektra P3. Za kratek intermezzo: Barvni spekter P3 je nekoliko obsežnejši kot sRGB in približno enako obsežen kot Adobe RGB, le da je nekoliko globlje usmerjen proti toplejšim rumenim in rdečim odtenkom – ima več odtenkov rumene in rdeče, Adobe RGB pa več zelene in modre (za podrobnejšo razlago teh standardov bi moral napisati ločen članek).

Ampak, da ga ne bom samo hvalil – ima tudi eno pomanjkljivost. Bolj na papirju kot v praksi, ampak vseeno. Frekvenca osveževanja slike doseže »le« 60 Hz (višja frekvenca osveževanja = bolj gladko pomikanje po zaslonu in izrisovanje slike). Enako torej kot pri lanskem modelu. In ker so tekmeci, v prvi vrsti Samsung s serijo Galaxy S20 in Huawei s serijo P40, predstavili zaslone s frekvenco osveževanja 90 Hz, so bila pričakovanja pri Applu vsaj enaka. Tudi zato, ker je že Apple sam pred tremi leti pri iPadih predstavil tehnologijo ProMotion, ki je zmožna točno tega – osveževanja slike pri 120 Hz. Očitno bo treba počakati še vsaj eno leto. V praksi boste sicer nižjo frekvenco s prostim očesom težko opazili, za kar poskrbi tudi operacijski sistem iOS, ki je vedno znova tako optimiziran, da deluje brez kakršnihkoli zatikanj.

Programska in strojna oprema

Ko smo že pri iOS-u, na iPhone 12 je nameščena njegova najnovejša različica 14.1, ki je sicer na voljo za vse modele od 6S naprej. iOS 14 je luč dneva ugledal septembra, poleg vizualnih popravkov pa sta najopaznejši novosti uporaba pripomočkov (widgetov) na domačem zaslonu in knjižnica aplikacij, ki zna samodejno kategorizirati vaše aplikacije po različnih kategorijah, prav tako pa lahko tja skrijete aplikacije, ki jih ne želite imeti na namizju.

Kar se tiče zmogljivosti Applovega mobitela je ta pričakovano napredoval. Srčiko predstavlja Applov lasten procesor A14 Bionic, ki temelji na 5-nanometrski tehnologiji in ga najdete v vseh štirih letošnjih modelih Apple ga celo oglašuje kot najhitrejši procesor za pametne telefon in ne glede na to, ali je ta trditev povsem točna, mu hitrosti res ne gre očitati. Tudi najbolj napredne mobilne igre, ki so nekako glavno merilo pri testiranju tovrstne zmogljivosti, delujejo brez kakršnegakoli zatikanja. Prav neverjetno, kako daleč smo prišli. Se mi zdi, da me je prav na tem področju novi iPhone dokončno ujel v svojo mrežo in prepričal v svojo odličnost.

Priznam, da imam »soft spot« za igre, ampak ko enkrat zaženeš Genshin Impact, EVE Echoes ali Elder Scrolls Blades, ti čeljust pade na tla in ostaneš brez besed. Tudi če po duši nisi igričar. Seveda to pomeni, da je mobitel prav tako odziven na drugih področjih, na primer pri večopravilnosti in nalagalnih časih aplikacij. Iskreno, kaj manj od Appla niti nisem pričakoval. Če gre soditi po preteklih iPhonih pa smo lahko skoraj zagotovo prepričani, da bo tudi najnovejši hitrost obdržal vsaj kakšna tri, štiri leta.

Kar se tiče preostalih strojnih novosti je med bolj izstopajočimi še MagSafe, v hrbtni del mobitela vgrajen magnetni sistem z brezžično polnilno tuljavo. Ta omogoča, da na zadek iPhona pripnete raznorazne dodatke, kot so zaščitni ovitki, denarnice in avtomobilski nosilci, seveda pod pogojem, da vsebujejo nekaj kovinskega, kar magnet zagrabi. V prvi vrsti pa je trenutno mišljen predvsem za Applov brezžični polnilec MagSafe, ki zmore Applov mobitel polniti z močjo do 15 vatov. Vse super, ampak na žalost polnilec šteje kot luksuz, ki ga morate dokupiti posebej. Pri nas stane okoli 50 evrov, v kakšnih tujih spletnih trgovinah pa ga dobite tudi za manj.

Prav tako pa morate dokupiti napajalno enoto, če si ne lastite nobene od prej. Kot sem že omenil na začetku, te ni v škatli. Samo kabel na katerega jo lahko priklopite. Ampak k sreči lahko uporabite katerikoli napajalnik s priključkom USB-C, tako da polnjenje iPhona vseeno ne bi smel biti prevelik problem. Ampak nekoliko grenak priokus ostaja. Ne toliko zato, ker v škatli ni napajalnika, ampak ker cena mobitela zaradi tega ni nič nižja. Nov napajalnik namreč stane nekje od 20 do 30 evrov.

Brezžičnega polnjenja sam nisem preizkusil, ker polnilca MagSafe nisem dobil na test – iPhone 12 sicer podpira tudi polnjenje prek standarda Qi – kar se tiče žičnega pa nekih posebnosti ni. Polnil sem ga s polnilcem Huaweia in nisem zaznal nobene anomalije. Edina moja pripomba leti na tip priključka na kablu. Na strani, ki gre v napajalno enoto, je USB-C, na strani, ki gre v mobitel, pa ostareli Lightning. Zakaj niso prešli na USB-C, ki ga sicer uporabljajo njihovi novejši prenosniki in verjetno že vsi novejši androidni mobiteli, mi ni jasno.

Smiselno razlago vidim le v tem, da se Apple počasi pripravlja na popoln prehod na brezžično polnjenje in se jim enostavno ni splačalo za eno generacijo predelovati notranjih organov v USB-C. Konec koncev v to smer nakazuje tudi MagSafe. Bomo videli.

Kamera in fotoaparat

Najpomembnejše nadgradnje pri kameri tokrat niso v senzorjih ali objektivih. Ti ostajajo enaki tistim pri lanskoletnim modelom, le da ima osrednji širokokotni objektiv zdaj bolj odprto zaslonko in zmore ujeti več svetlobe, kar posledično pripomore h kakovosti nočnih fotografij, sicer nekakšni rdeči niti letošnje kamere. Največja novost prihaja v obliki programske obdelave in zmogljivosti procesorja A14 Bionic. Slednji omogoča nočni način fotografiranja na vseh dvanajsticah in to ne zgolj z glavno kamero, ampak tudi s sprednjo.

Dodatno kakovost fotografij zagotovi Applov sistem procesiranja Smart HDR 3, ki takoj po pritisku na sprožilec samodejno in instantno združi tri slike v eno optimalno. Sistem zna tudi prepoznati obraze in različne scenografije ter posledično v ozadju poiskati najbolj optimalne nastavitve, da bi bila izbrana scena zajeta čim bolj natančno. Programska oprema prav tako poskrbi za boljše rezultate pri ultra širokokotnem objektivu, čeprav tu kakovost še vedno ne dosega fotografij zajetih z glavnim. Najbolj je to očitno pri količini digitalnega šuma.

Spodaj si lahko pogledate primere fotografij zajetih v različnih pogojih.

Na splošno pa je fotografiranje z iPhonom 12 pravi užitek, saj je zelo enostavno, hkrati pa veš, da boš dobil dober rezultat. S tem so nas razvajali že predhodniki. Ostre fotografije z dobro izraženimi podrobnostmi in barvami. Podnevi in vedno bolj tudi ponoči. Resen fotograf bo pogrešal ročne nastavitve in več možnosti, a te lahko najde pri dražjih modelih. Model Pro ima na primer še teleobjektiv in senzor globine LIDAR, prihajajoči Pro Max k temu dodaja še večji glavni objektiv in izboljšano stabilizacijo slike, oba pa naj bi v prihodnosti dobila tudi podporo za zajemanje fotografij v neobdelanem formatu Apple ProRAW.

Ampak za običajnega uporabnika že običajni iPhone 12 nudi več kot dovolj. Mogoče naj tu omenim še podporo standardu Dolby Vision HDR pri snemanju videov. Super za prihodnost, ne še toliko aktualno danes. Predvsem zato, ker za ogled teh videov potem potrebujete ustrezen ekran, ki prav tako podpira dotični standard. V njegovi polnosti si ga boste tako lahko ogledali na novih iPhonih, Macih in prek Apple TV-ja. Če ga boste delili na svojih družbenih omrežjih pa kakovost ne bo več enaka. Snemanje v tem formatu zato ni mogoče tako zelo smiselno, saj vam tudi ukrade več prostora.

Mobilno omrežje 5G

Najbolj perečo funkcionalnost pa sem pustil za konec. 5G. Vsi letošnji modeli podpirajo povezovanje v omrežje prihodnosti (z opombo, da modeli za naš trg ne podpirajo višjih frekvenc milimetrskega spektra mmWave). In glej ga zlomka, ker ga je Telekom Slovenije kot prvi operater pri nas že začel vzpostavljati, sem ga imel priložnost preizkusiti. Pravzaprav sem se z iPhonom 12 prvič podal na omrežno avtocesto. In bil navdušen. Res, pravi autobahn. Vsak prenos se je zgodil kot bi trenil z očmi. Zelo težko sem požrl cmok v grlu, ko sem se bil primoran vrniti nazaj na »regionalko« LTE. Hitrosti prenosa so šle tudi prek 400 Mbps, podatki pa so z moje naprave v internet švigali s hitrostjo vse do 100 Mbps.

Ampak. Kot rečeno, se je prvo slovensko omrežje 5G šele začelo vzpostavljati. To pomeni, da bo preteklo še nekaj vode, preden bo do zadnjega centimetra pokrit vsak zaselek. Še več časa pa bo minilo, da bomo dobili storitve, ki bodo znale resnično izkoristiti potencial 5G-ja. Ne le v Sloveniji, govorim za cel svet. Popolnoma avtonomne avtomobile in druga prevozna sredstva, ki bodo morala ves čas komunicirati med sabo. Pametna mesta in pametne domove. In zdravstvo naslednje generacije, kjer bodo lahko kirurgi z robotsko pomočjo izvajali kompleksne operacije na daljavo.

Trenutno pa 5G bolj kot ne omogoča le hitrejše prenose aplikacij, filmov in iger. Saj je lepo videti vse ti megabajte in gigabajte, ki letijo dol s svetlobno hitrostjo, še zdaleč pa to ni tako zelo nujno, da bi zaradi tega hiteli v trgovino po nov mobitel, ki to podpira. In ko smo že pri tem – iPhone 12 še zdaleč ni edini s to podporo. Pravzaprav se je »igri« pridružil precej pozno, med zadnjimi. Čeprav se je na Tim Cook na predstavitvenem dogodku trkal po prsih, kot da so pravkar izumili kolo. Nekako tipično za Apple, ki je pogosto tako ponosno naznanjal svoje novitete, čeprav jih je kdo predstavil že pred njimi.

Pa še nekaj je treba omeniti pri 5G-ju. Baterijo klesti precej hitreje od počasnejših omrežij. Apple ima sicer glede tega precej pametno rešitev. iPhone zna do neke mere sam presoditi, kdaj je uporaba 5G-ja smiselna. Takrat se bo na omenjeno omrežje povezal, če bo menil, da v tistem trenutku ne rabi zagotavljati tako hitrega prenosa podatkov, bo preklopil na 4G in s tem štedil energijo v bateriji.

Sklepna beseda

Tako. Mislim, da sem zajel vse ključne stvari, ki jih velja vedeti o mobitelu iPhone 12. Mene je iskreno povedano navdušil. Z ravno pravšnjo velikostjo, zmogljivostjo, čudovito sliko na zaslonu, odlično kamero in konec koncev tudi s pripravljenostjo na prihodnost s podporo omrežju 5G. Zaradi mene tudi če ne bi bilo preostalih modelov v seriji. Saj so razlike med njimi. Ampak v praksi jih bo le malokdo opazil. iPhone 12 ima vse, kar človek od pametnega mobitela želi in še kaj zraven. Ni najbolj poceni, ampak ko ga kupiš točno veš, kaj dobiš in da ti bo zvesto služil kar lep čas. Enostavno povedano, je najboljši iPhone za večino ljudi.

Pomembna vprašanja praktičnega preizkusa

• Ali se mobitel pregreva? Na testu tega ni bilo opaziti.
• Kako se obnese fotoaparat? Ne nudi kakšnih posebnih naprednih nastavitev in množice objektivov, ampak je kljub temu v vrhu mobilne fotografije. Dnevne in nočne.
• Ali je baterija vzdržljiva? Nič posebnega. Zdržala bo kakšen dan. Preden se odločite za nakup iPhona, se pa vseeno prepričajte, da imate doma ustrezen polnilec zanj. V škatli namreč ni priložen.
• Ali je mobitel dober za igranje iger in ogled video vsebin? Odličen. Pravzaprav kar preseneti, kaj vse je zmožen poganjati in kakšno sliko je sposoben prikazati.
  
  

Primerjavo novih iPhonov najdete na tej povezavi.