Test na dlani: Xiaomi 15 Ultra

Po Honorjevem mobitelu Magic7 Pro in Samsungovemu Galaxy S25 Ultra smo dobili še tretje pero triperesne deteljice najboljšega, česar so sposobni mobiteli s sistemom Android. Noben ne razočara pri kakovosti izdelave, zmogljivostih, opremljenosti s storitvami umetne inteligence in perfektnosti zaslona, a glede na optiko in tipala Xiaomi 15 Ultra vsaj na papirju obljublja največ.

Xiaomi ob tem poudarja še sodelovanje z nemškim fotografskim ekspertom Leico pri zasnovi objektivov, ki so ob tipalu in procesorju tretji element, zaslužen za dobre posnetke. Ko dodamo še zmogljive algoritme obdelave fotografij, hitro postane jasno, da v rokah držimo zmogljivo fotografsko orodje. A naj kar takoj omilim huronske navale navdušenja. Ni nevarnosti, da bi zaradi tega ali kateregakoli drugega mobitela stran vrgli drago fotografsko opremo. To sem omenil zato, ker je mogoče v javnosti vse pogosteje zaslediti tozadevne nekritične trditve.

Obilnosti ni mogoče spregledati

Ne vem, ali želim nositi naokoli takšen mobitel, toda v oblikovni različici kombinacije srebrne pasice in obroča okoli objektiva ter s preostalim delom hrbtišča, oblečenim v črno umetno usnje, dejansko spominja na fotoaparate iz analogne dobe. Bela ali črna različica sta veliko bolj običajni in natanko takšni, kot od prestižnega mobitela pričakujemo, vendar je zaradi tega izboklina z objektivi toliko opaznejša (nekateri boste dejali moteča). Toda brez nje ne gre. Enopalčna in periskopska kamera preprosto zahtevata tolikšno debelino, in ker so kamere štiri, ravno tako ne more biti ožja. Težave s tem so že znane in se tičejo držanja ohišja v vodoravnem položaju, ko v zanosu igranja iger leče s potnimi prsti prav nesramno mažemo. Seveda pomagata redno brisanje in primeren ovitek, ki težavo vsaj malce omilita.

V drugih pogledih Xiaomi 15 Ultra ne spreminja uveljavljenega oblikovanja ravno odsekanih robov, prijetno zaobljenih vogalov in lepo izvedenih stikov delov ohišje. Pogled od spredaj razkrije ozke robove okoli zaslona, ki jih »razbije« zgolj majhna luknjica z objektivom sprednje kamere, in hitro ultrazvočno tipalo prstnih odtisov pod zaslonom. Njegova prednost je branje odtisa celo, ko je prst moker ali umazan, kar optičnim tipalom povzroča določene preglavice. Po zaslugi primerne debeline (seveda brez upoštevanja izbokline) lepo sede v dlan, matirana površina pa zmanjša vidnost prstnih odtisov. Čeprav je priložen zaščitni ovitek, bi priporočil mehkejšo različico, saj se mi zdi priloženi nekoliko pretrd.

Moči zlepa ne zmanjka

Ko odprete škatlo z novo pridobitvijo, najprej opazite velik in »lep« zaslon. Ne more se sicer v vseh lastnostih primerjati z zasloni Samsungovih mobitelov, a so razlike v resnici majhne (celo zanemarljive). Prijetne barve nadgrajujeta ostra slika in visok dinamični razpon. Pomembno vlogo igra visoka svetilnost, ki pride prav med uporabo v zelo svetlih razmerah na prostem. Zasluga za prikaz natančnih in hkrati živih barv ter visokega kontrasta gre zaslonski tehniki OLED – ob zelo dobrem prilagajanju hitrosti osveževanja. Z diagonalo in ločljivostjo, ki ustrezata tako pregledovanju fotografij kot pretočnim vsebinam, je zaslon vsestransko uporaben. Prav tako ne razočarata stereo zvočnika, ki ponujata zadovoljivo glasnost in kakovosten zvok.

Zanj edini primeren procesor Snapdragon 8 Elite zagotavlja obilje moči in ob tem sprošča »toploto«, ki jo odvaja z lani izboljšanim sistemom hlajenja. Gretje je sicer med stresnim testom še vedno izrazito, a ko gre za običajnejše zahtevnejše naloge, kot je snemanje videa v najvišji razločljivosti, ni pretirano moteče.

Kljub opaznemu skoku zmogljivosti v primerjavi z lanskim procesorjem avtonomija ostaja v pričakovanih okvirjih. Stresni test jo v eni uri izprazni za 38 odstotkov (približno dve uri in pol delovanja), igranje igre Genshin Impact zmanjša kapaciteto za 12 odstotkov (okoli osem ur), medtem ko predvajanje videa z YouTuba ob polovični svetlosti zaslona porabi le 5 odstotkov baterije (do 20 ur gledanja). Vsaj zelo dobri, če ne odlični rezultati za napravo v najvišjem zmogljivostnem razredu, ki brez težav zdrži do večera tudi pri razmeroma intenzivni uporabi. S hitrim polnjenjem in ustreznim napajalnikom nočno polnjenje postane odveč, zadostuje kratkotrajno zjutraj, preden odidete od doma.

Umetno inteligenco omogočil striček Google

Xiaomi zadnje dve leti uporablja oznako HyperOS, s čimer nas želi prepričati, da je okolje preraslo v sistem. Res so ga razširili po napravah svojega ekosistema, vendar gre, ko so v igri mobiteli, za preoblečeni Android. Še vedno boste v njem ob Googlovih, ki jih največkrat uporabljamo, našli še Xiaomijeve aplikacije enake namembnosti, katerih brisanje, če je mogoče, zahteva nekaj časa, in nekatere druge. Če bom želel Netflix ali Booking, ju bom naložil iz tržnice in ne razumem, čemu ne morem za vedno izbrisati na primer brskalnika Mi, ki ga nikoli v življenju še nisem uporabil. Obenem so dodali raven zapletenosti, saj je delovanje storitev umetne inteligence pogojeno z Xiaomijevim uporabniškim računom. Dvojno delo, ki ne bi smelo biti nujno, kajti večinoma smo se navadili na Googlovega.

Do Googlovega pomočnika Gemini zdaj dostopate neposredno z dolgim pritiskom srednjega gumba na zaslonu (če uporabljate navigacijo z navideznimi gumbi) ali tipke za vklop. Poleg tega je pomočnik precej zabaven. Moja vprašanja v angleščini je lepo razumel, čeprav iz neznanega razloga ni želel našteti slušalk z WiFi-vmesnikom, temveč je do onemoglosti ponavljal, da obstajajo. Prav tako je priznal, da zna slovenščino. V dokaz je spremenil glas v ženskega in ponovil prejšnje odgovore. Vseeno ga je presenetilo vprašanje. Lahko torej odgovarja v slovenščini, vendar ga morate nagovoriti v angleščini. Zelo uporabna sta še prevajanje v realnem času med podprtimi jeziki (slovenščine seveda ni med njimi) in iskanje z obkroženjem.

Urejevalnik, ki temelji na umetni inteligenci, omogoča odstranjevanje odseva svetlobe (denimo ob fotografiranju odbojnih površin), brisanje predmetov, zamenjavo neba v ozadju, razširitev prizora in izboljšavo fotografij z nizko ločljivostjo. Čeprav so bile nekatere od teh funkcij na voljo že lani, zdaj delujejo bolje, a je uspešnost še vedno močno odvisna od prizora. Algoritmu je denimo precej lažje odstraniti svetel predmet s peščene podlage in rekonstruirati ozadje, kot bi to naredil pri kompleksnejših prizorih. Ostaja pa vprašanje, kako uporabne se vam zdijo te funkcije, glede na to, da bodo slej ko prej verjetno plačljive.

Zanimiv izbor goriščnih razdalj

Osredotočenost mobitela na fotografijo je najopaznejša v fotografski aplikaciji, ki je natrpana z možnostmi in obenem uvaja z gledišča fotografa razumljivejše izbirnike.

Širokokotna in kamera s teleobjektivom se še vedno skrivata pod oznakama 0,6x in 3x z ekvivalentnima goriščnicama 14 in 70 milimetrov. Glavna kamera z najboljšim tipalom in objektivom z osmimi lečami ob običajni 23-milimetrski ponuja še goriščnice z 28, 35 in 46 milimetri. Med njimi izbirate s ponavljajočim pritiskom na oznako 1x, z izjemo zadnje, ki je zajeta v oznaki 2x. V vseh treh primerih gre praktično za izrez iz prizora, ki ga zajame glavna kamera, s čimer so zajete povečave do faktorja 2. Več goriščnic je ponovno pod oznako 4,3x, s katero aktiviramo kamero s periskopskim objektivom. Ob izvorni 100- sta še 200- in 420-milimetrski, ki skrivata še vedno uporabni digitalni povečavi. Največja mogoča povečava sicer sega do faktorja 120, a o uporabnosti fotografij nima smisla preliti veliko črnila. Xiaomiju je tako uspelo ponuditi vsestransko fotografsko orodje, ki omogoča preprosto eksperimentiranje z goriščnicami in kadriranjem.

Kamere se v dobrih svetlobnih razmerah pričakovano izkažejo odlično. Zaradi različno občutljivih tipal se pojavljajo manjše razlike v svetlosti, ki so najopaznejše v temnejših delih prizorov. Kljub temu lahko rečem, da je dinamični razpon izvrsten. Enako velja za živahne, a naravne barve in bogastvo podrobnosti, kar je značilno za vse kamere, tudi tiste s povečavo. Če namesto izvirnih 23 milimetrov izberemo 28 ali 35 milimetrov, se nekoliko opazi padec ostrine in rahla sprememba barv, a nič pretiranega. Podobno je pri dvakratni povečavi. Kljub temu da gre za izrez posnetka glavne kamere, ohranja dovolj podrobnosti.

Kamera s 70-milimetrsko goriščnico (3-kratna povečava) ostaja ostra, z odličnim dinamičnim razponom in minimalnim šumom. Največji napredek v primerjavi z modelom Xiaomi 14 Ultra je pri periskopski kameri, ki zdaj namesto 180-milijonskega tipala uporablja 200-milijonsko. Rezultat so ostre in podrobne fotografije brez večjih kompromisov pri kakovosti ne glede na to, ali gre za 100- ali 200-milimetrsko goriščnico. Širokokotna kamera prav tako vzdržuje visok standard. Kljub širokemu zajemu posnetki ostanejo podrobni, barve dobro uravnotežene, dinamični razpon pa širok.

Najmanj prepričljiva je sprednja kamera. Čeprav barve in dinamični razpon delujeta ustrezno, se zdi, da potenciala 32-milijonskega tipala ne izkoristi v celoti. Pogosto se tudi pozna odsotnost samodejnega ostrenja.

Tudi v slabših svetlobnih pogojih glavna kamera ohranja visoko kakovost. Osvetlitev je dobro uravnotežena, sence in poudarki so lepo razviti, kontrast pa ostaja močan. Samodejna nastavitev beline ostaja zanesljiva, pri barvah pa le redko pride do premočnih nasičenosti. Na dvakrat povečanih fotografijah se pričakovano pojavi nekaj mehčanja prizora, zato sta v takšnih pogojih boljša izbira kameri z optično povečavo. 3-krat povečane fotografije so ostre, z odličnim dinamičnim razponom in prepričljivimi barvami. Podobne rezultate nudi tudi periskopska kamera (4,3-kratna povečava), čeprav je tu mehčanje nekoliko opaznejše. Xiaomi je glede na prejšnjo generacijo izboljšal širokokotno kamero. Barve ostajajo pravilne, ostrina v središču je dobra, na robovih pa se še vedno hitro pojavi mehčanje.

Xiaomi 15 Ultra čez dan snema čiste in podrobne videoposnetke brez šuma, vendar v primerjavi s konkurenco ne prinaša občutnega napredka. Kontrast in barve so nekoliko bolj nevtralni kot pri prejšnji generaciji, kar daje umirjen in prefinjen videz, čeprav bi nekateri morda raje videli nekoliko živahnejše posnetke. Vse kamere odlikuje dosledna kakovost posnetkov. V slabši svetlobi rezultati niso slabi, a ne izstopajo. Glavna kamera in 4,3-kratni teleobjektiv ohranjata razmeroma dobro kakovost, medtem ko preostale kamere ne ponujajo ničesar posebej impresivnega. Stabilizacija bi lahko bila boljša, saj se med hojo pojavljajo blagi tresljaji, ki jih na posnetkih vrhunskih mobitelov zadnje generacije nismo več vajeni.

Sklepna beseda za Xiaomi 15 Ultra

Xiaomi 15 Ultra je lepo uravnotežen mobitel z izstopajočimi fotografskimi funkcijami, česar ni mogoče zgrešiti, ko se oči zazrejo v obilno izboklino z objektivi. Pri kakovosti fotografij in okolju fotografske aplikacije je opaziti pečat Leice in ideja, da oznake povečav zamenjajo oznake goriščnic, se mi zdi zelo pametna zamisel, vredna posnemanja.

Ob tem Xiaomi ni pozabil na splošne zmogljivosti in videz mobitela, ki v ničemer ne zaostaja za najboljšimi modeli s sistemom Android. Seveda to pomeni tudi, da je obilno opremljen s storitvami umetne inteligence. A kot vedno ostaja vprašanje, ali vse to sploh potrebujem in sem pripravljen plačati. Nanj odgovorite sami.