Test na dlani: Samsung Galaxy S24 FE

Novi pametni mobitel se skoraj v vsem kosa z njihovim Galaxyjem S24+, pa še opazno cenejši je!

Izdaja za oboževalce (za kratico FE se skriva angleška besedna zveza »fan edition«) je tokrat bližje originalu, natančneje premijskemu mobitelu Galaxy S24+, kot kadarkoli prej. V izbranih materialih, iz katerih so sestavili ohišje, v zmogljivostih, funkcijah umetne inteligence in obljubi sedemletne podpore. To ne pomeni, da so model »plus« preprosto opremili z nalepko »FE«. S tem bi si pljuvali v lastno skledo. Kompromisi so bili sklenjeni, vendar imam občutek, da vas ne bodo pretirano »boleli«.

Na dotik ali videz (praktično) ni razlik

Materiali ohišja so v osnovi enaki tistim za ohišje premijskih modelov serije Galaxy S24, le da je utrjeno steklo starejše generacije in je zlitina aluminija manj trda. Kolikšen pomen ima to v praksi, je vprašanje, na katerega je težko podati odgovor, ne da bi mobitel metal ob tla in opazoval poškodbe, česar iz razumljivih razlogov nisem počel. Občutek v dlani pa je pri izvedbi enak in dokaj dober.

Na prvi, drugi in tretji natančni pogled Galaxyja S24 FE ne boste ločili od vzornika. Vse na njem je praktično enako. Še dobro. Aktualne Samsungove modne smernice bodo navdušile vse, ki nismo pretirano navdušeni nad bolj oziroma manj izbočenimi izboklinami. Ker se vsaka leča samostojno dviga nad okoliško stekleno površino, enovite in pretirano velike izbokline ni, in mobitel je mnogo udobneje držati v panoramskem načinu, kar se še kako pozna ob igranju mobilnih iger, ki jih tudi ta brez težav obvlada.

Čeprav so mi bolj pri srcu nekoliko manjši zasloni, se mi vse bolj dozdeva, da bo diagonala okoli 6,7 palca postala optimalna za mobitele, namenjene široki masi »patricijev«. Z eno roko jih že dolgo ne uporabljamo več, medtem ko je tipalo prstnega odtisa pod zaslonom opravilo z nerodnim odklepanjem, ko je prosta zgolj ena roka. Ali bo tako, bo pokazal čas, toda ideja o priljubljenosti manjših mobitelov je že nekaj časa pokopana.

Rahlo upočasnjeni procesor (mar res?)

Primerjava zmogljivosti med modeloma »plus« in »FE« zdrži le v primeru, da primerjamo dve jabolki, v tem primeru evropska modela, in ne jabolka in hruške, kar bi se zgodilo, če bi na strani modela »plus« stal ameriški. Ta ima procesor Snapdragon, ki je, naj še tako mižimo na obe očesi, rahlo v prednosti pred Samsungovim procesorjem Exynos 2400. Na tem mestu nastopi prvi kompromis. Tako vsaj pravijo. Samsung Galaxy S24 FE ima rahlo upočasnjeno različico procesorja, ki ima zato v imenu dodano črko »e«. Verjetno so še kakšne razlike, a te ne vplivajo katastrofalno na njegovo delovanje. GeekBench namreč pokaže zelo podobne rezultate. 2141 za enojedrne in 6661 za večjedrne zmogljivosti, medtem ko procesor, ki se skriva v mobitelu Galaxy S24, izvrže 2123 oziroma 6750.

Podobno je z grafičnimi zmogljivostmi, pri katerih sem dobil rezultata 16621 in 16435! Da so zmogljivosti na visoki ravni (višje od sorodnega procesorja v Googlovih Pixel 9), nekoliko paradoksalno dokazuje občutno izrazitejše segrevanje ohišja med stresnim testom (testom obremenitve), ki je podobno segrevanju spomladanskih Samsungovih modelov serije Galaxy S24.

To kaže, da boste na Galaxyju S24 FE brez težav igrali grafično zahtevnejše mobilne igre. O tem sem se prepričal ob kratki partiji igre Genshin Impact. Zmogljivostim in sodobnosti procesorja strumno sledi poraba. V eni uri polne obremenitve je baterija izgubila dobrih 28 odstotkov (mobitel bi torej deloval približno tri ure in četrt) in po uri gledanja videa na YouTubu v domačem omrežju in ob 50-odstotni osvetlitvi zaslona le šest odstotkov. Dobrih 18 ur tovrstne »kavč« sprostitve vam torej ne uide. Vse to me navdaja z upanjem, da baterija morda ob zmerni uporabi zdrži do večera naslednjega dne, kar je za vsak sodobni mobitel zelo dober rezultat.

Ker baterija in procesor ne zaostajata veliko in je marsikomu vseeno, ali so uporabili utrjeno steklo zadnje ali predzadnje generacije, morajo biti kompromisi drugje. Nekatere bo še najbolj zmotilo to, da je tipalo bližine virtualno. To tipalo je zadolženo za ugašanje zaslona, ko mobitel med pogovorom držite blizu, in dokazano je, da fizično tipalo to počne mnogo bolj učinkovito kot programska rešitev, za katero gre v tem primeru. Prav tako je zaslon slabši. Še vedno nudi lepo sliko, živahne barve in visok kontrast, vendar zgolj polne visoke ločljivosti (FHD) ob 60- ali 120-herčnem osveževanju. Samodejno preklapljanje deluje dobro, saj ohranja veliko hitrost, ko je to treba, in razmeroma hitro preide na nižjo, ko ni.

Na pričakovani ravni sta še zvočnika. Sta dovolj glasna za osebno rabo v tihem prostoru in sposobna poustvariti boljšo kakovost zvoka od mojih pričakovanj, a moram dodati, da so za pravo uživanje nujne brezžične slušalke ali zunanji zvočnik.

Znano in prepoznano okolje

Ne vem več, kaj naj zapišem o uporabniškem okolju, ki ga na svoje mobitele namešča Samsung. Nič mu ne manjka, je varen in ničesar nima preveč. Lahko bi se morda obregnil ob to, da imajo nameščen svoj brskalnik in da še vedno podpirajo lastnega digitalnega pomočnika, čeprav ne poznam nikogar, ki bi ga uporabljal. Nima smisla, kajti razen tega, da oboje zasede nekaj prostora na pomnilniku, sicer niti pod točko razno ne moti.

Ravno tako se ne bom pretirano zapletal z algoritmi umetne inteligence, ki jih je Samsungu zagotovil Google. Iskanje z obkroževanjem, odstranjevanje oziroma dodajanje stvari na fotografijo z besedilnim pozivom in na primer prevajalnik, ki so ga Korejci poslovenili v Tolmač, smo večinoma že spoznali in ničkolikokrat omenjali. Tokrat je na vrsti neka druga storitev, o uporabnosti katere naj vsak razmisli sam. Pozabava se s portretom, ki ga spremeni glede na izbrani slog (na primer akvarel ali strip). Nastane … Ne vem, kaj nastane. Vsekakor lepša podoba od tiste v resničnem okolju. Ne morem reči, da se nisem zabaval, ko sem spreminjal sebe in nato še druge.

Vemo, kako je s storitvami umetne inteligence. Tistih zabavnih se hitro naveličamo, a tiste druge, uporabnejše (prevajalnik, oblikovanje zapiskov), ne podpirajo slovenščine. Dokler je ne bodo, se bom bolj veselil, da je Samsung tudi temu modelu namenil pravljičnih sedem let podpore.

Korektne fotografije

Zdi se, da so največje razlike pri kamerah. Na hitro gledano nudijo zelo podobne goriščnice in imajo podobna tipala. Ne pa enakih. Glavna kamera se od vseh treh obnese najbolje v zelo različnih svetlobnih razmerah. Sledita ji širokokotna in kamera z optično povečavo, ki jima nekoliko zmanjka sposobnosti ob uporabi nočnega načina. Vendar lahko spet zlahka rečem, da kompromisi niti tukaj niso pretirano »boleči«. Vsaj ne v primerjavi z Galaxyjem S24+, kajti zunaj so »zverine«, ki fotografsko Samsung prekašajo.

Dnevnim fotografijam ne morem veliko očitati. Vse kamere kontinuirano posnamejo enake barve z dobro dinamiko in kontrastom. Všeč mi je, da ne poskušajo izumetničiti prizora. Karkoli fotografirate v oblačnem vremenu, ne more biti enako živahnih barv, kot kadar je prizor bogato osvetljen s sončnimi žarki. Ko se navadiš in sprejmeš, da je na širokokotni fotografiji zaradi slabše ločljivosti tipala pač manj podrobnosti in da je obenem zaradi širokega vidnega kota geometrija popačena ter da marsikdaj povečane stvari niso najbolj ostre, ugotoviš, da je Galaxy S24 FE razmeroma vsestransko fotografsko orodje.

Pričakoval sem, da bodo nočne fotografije zaradi na papirju manj zmogljivih tipal slabše, a sem se pri tem malo uštel. Slabše se obnese samo kamera z optično povečavo, ko se v temi hitro pojavi mehkoba, ki nekoliko izniči vizualno lepoto fotografije. Drugi kameri se obneseta bolje. Barve so enake in lepe, podrobnosti je dovolj, dinamike ravno tako, predvsem pa ni veliko nejasnosti in digitalnega šuma. Manj podrobnosti in popačena geometrija na robovih širokokotnih fotografij seveda ostajajo, a tudi v tem primeru to ni prevelika težava.

Razmeroma dobri so tudi videoposnetki, pri katerih je treba upoštevati, da najvišjo možno ločljivost dosega le glavna kamera, medtem ko drugi dve dosežeta kvečjemu ločljivost 4K s 30 sličicami na sekundo. Dnevni posnetki so polni podrobnosti, z dobro ostrino in odličnimi barvami. Nočni so za odtenek slabši, saj svetlobne razmere naredijo svoje, a so še vedno na dovolj visoki ravni.

Spomladi sem preizkušal mobitele serije Galaxy S24, in če zanemarim model »ultra«, ki fotografsko močno pozitivno izstopa, potem v resnici ne vidim, v čem je izvedba FE fotografsko slabša. Razlike v fotografijah seveda so, a tako majhne, da jih večina ne bo opazila.

Sklepna beseda

Samsungu je tokrat uspelo narediti izreden mobitel tako imenovane izvedbe za oboževalce. V marsičem je podoben mobitelu Galaxy S24+, a se loči po materialu ohišja, procesorju, manjšem pomnilniku v osnovni izvedbi, zaslonu z le 60- ali 120-herčnim osveževanjem in tipalu z manj pikami kamere z optično povečavo.

Kompromisi torej so, a po mojem mnenju za večino niso pretirano »boleči«, zaradi česar je v tem primeru vprašanje, kaj sploh ostane »dražjemu« modelu, še kako na mestu.