Test na dlani: Honor 200 in Honor 200 Pro

Pravzaprav je nasprotno. Ker sta cenovno ravno prav narazen, sodita med zanimivejše mobitele srednjega kakovostnega razreda.

Nenapisano pravilo velja, da je srednji razred za proizvajalce pomembnejši od razreda, v katerega sodijo najdražji modeli, če ne gre ravno za relikvije cerkve ugriznjenega jabolka. Najdražji modeli so zanje pomembni zaradi ugleda blagovne znamke in zaslužka, medtem ko z napravami srednjega razreda osvajajo tržne deleže.

Mobitela Honor 200 in Honor 200 Pro sta vredna naslednika lanskega modela Honor 90 in predlanskega Honor 70, ki sta v srednji razred prinesla, kar ocenjujejo kot »razmeroma dobro vrednost za zahtevani denar«. Temu se nista izneverila niti tokratna aduta.

Da ne bi bilo nobenega dvoma, kako pomembna sta, je Honor za razred naprav potegnil dokaj nepričakovano potezo in razvil novo funkcijo, kar proizvajalci običajno najprej naredijo za svoje najboljše naprave. Skupaj s priznanim pariškim fotografskim studiem Harcourt (nekoč so dejali, da niste pomembni, če vas niso portretirali tamkajšnji fotografi) so oblikovali prilagojene fotografske učinke. Po njihovi zaslugi so portreti videti posebni in za marsikoga celo zanimivejši od sicer neoporečnih portretov, ki so jih sposobni posneti fotografsko najboljši mobiteli.

Kakovostno izdelana in prijetne sodobne oblike

Videti sta skoraj enako velika, a nista. Eden ima za malenkost (ki se meri v debelini žiletke) daljšo diagonalo. Na uporabnost to nima večjega vpliva, razlika je premajhna, da bi se poznala v izboljšani uporabni vrednosti, tako da povzroči zgolj manjšo nevšečnost.

Ovitek za enega ne »paše« na drugega. Drugače pa sta si podobna kot jajce jajcu. Primerjavo sem izbral namenoma. Izboklina z objektivi zadnjih kamer je jajčne oblike in ne kroga, ki je letos pogosteje izbran geometrijski lik pri snovanju hrbtnih izboklin. Ker je premaknjena na rob korektno izdelanega in dokaj robustnega ohišja, s prsti pogosto zamažete objektive med igranjem iger, ko mobitel držite v panoramskem načinu. Manjša slabost, zaradi katere jih boste pogosteje brisali. Sam sem se tudi zalotil, da sem se jih dotaknil vedno, ko sem zagrabil mobitel v hlačnem žepu. Brisanje me je začelo nervirati, zato sem se navadil in ga začel potiskati v žepe z glavo navzdol.

Ohišje je elegantno zaobljeno in tanko, nekoliko manj opazno v zaščitnem ovitku, kar preprečuje prekomerno drsenje iz dlani. Na bleščeči površini se prstni odtisi zlahka primejo, vendar so manj vidni, zlasti pri belih ali zelenih ohišjih. Ker nista prevelika niti premajhna, temveč ravno pravšnja, sta udobna za rokovanje in prenašanje v hlačnem žepu.

Eden »hitrejši« od drugega

Honor ju je opremil z nadpovprečno dobrimi komponentami ob razmeroma malo kompromisih, ki so pogosti v srednjem razredu, v katerem je cena pomembnejša ob videza in zmogljivosti.

Procesorja sta letošnje (tretje) generacije, le da je v modelu Honor 200 Pro za razred hitrejši, kar skupaj z boljšim tipalom glavne kamere ter povečano odpornostjo proti vodi in prahu upravičuje nekoliko višjo ceno. Srednje zahtevni ne boste opazili razlike v zmogljivostih, saj se procesorja enako dobro znajdeta pri vsakodnevnih opravilih. Opazili pa jo boste igričarji. Čeprav »slabši« procesor razmeroma dobro »prežveči« zahtevnejše mobilne igre, se bo boljši tozadevno bolje obnesel. Izkušnja igranja je za odtenek boljša, saj se pozna približno 20-odstotni prirastek pri procesorskih zmogljivostih.

Podobno je z zaslonoma. Oba sta vsaj dobra, če ne celo odlična, kar zadeva barve in svetilnost, saj med fotografiranjem pod močnim soncem nisem imel nikakršnih težav. Poleg tega nudita osvežitev do 120 hercev, kar bo razveselilo ljubitelje iger, in visoko frekvenco prilagajanja svetilnosti, ki preprečuje utripanje zaslona. Spet nekaj, česar večina ne opazi, a zato povzroča težava občutljivejšim. Osebno tega nisem mogel preveriti, saj nisem med občutljivimi, a na predstavitvi v Parizu so s pomočjo kamere zelo jasno pokazali, da zaslon dejansko manj utripa.

Kar zadeva upočasnjevanje jeder zaradi obremenitve procesorja, to poteka po pričakovani krivulji navzdol, z občasnimi padci proti koncu tridesetminutnega testnega obdobja, zlasti kadar sta mobitela položena s hrbtom navzdol na površino, ki slabo odvaja toploto. Ko stojita pokonci, je upočasnjevanje manj izrazito. Ohišji se v tem času precej segrejeta, vendar ne toliko, da bi ju bilo zaradi tega neprijetno držati.

Opazil sem tudi manjše razlike pri avtonomiji. Honor 200 je med obremenitvenim testom v eni uri porabil 23 odstotkov, Honor 200 Pro pa 26 odstotkov baterije. To pomeni, da prvi v takšnih razmerah zdrži nekaj več kot štiri ure, drugi pa nekaj manj kot štiri ure. Poraba je manjša med običajnimi opravili, kot je gledanje posnetkov na YouTubu prek domačega brezžičnega omrežja, pri čemer je Honor 200 porabil 5 odstotkov baterije (kar zadostuje za 20 ur), Honor 200 Pro pa 6 odstotkov (kar zadostuje za 16 ur).

Umetna inteligenca se bo morala šele dokazati

Honor se ni izneveril sodobnim trendom integracije umetne inteligence v vse »pore« sodobnih naprav, zato so ji dali tokrat večji poudarek. Obljubljajo, da bodo algoritmi integrirani v vse ravni okolja MagicOS 8. Ker gre v resnici za preobleko Googlovega sistema Android in ker ta obljublja, da bo v naslednji »različici« umetna inteligenca dobila pomembno vlogo, gre tokrat ponovno za vsaj rahlo hvaljenje s tujim perjem. Čakamo, da bo morebitne svoje algoritme, ki bodo nadgradili ali dopolnili Googlove, pokazali še Kitajci.

V drugih vidikih je okolje enako tistemu, ki ga je Honor predstavil z mobitelom višjega cenovnega razreda Magic 6 Pro. Nekatere funkcije so mi všeč, druge manj, vendar moram poudariti, da je v okolju še vedno preveč »navlake« v obliki že nameščenih aplikacij, ki zahtevajo čas, da jih izbrišete. Ker so se zavezali ponuditi tri nadgradnje sistema in štiri leta zagotavljanja varnostnih popravkov, imajo dovolj časa, da vmesnik še bolj prilagodijo našim željam.

Pozna se, da ima Honor 200 Pro boljše tipalo

Končno se je nekdo opogumil in prenehal siliti makro kamere s tipali premajhne ločljivosti v mobitele srednjega razreda. Ker se je uveljavilo, da morajo biti kamere trije, je potem bolje, če ima tretja objektiv z optično povečavo, kajti če je kolikor toliko zmogljive, je ravno tako uporabna za bližinske posnetke.

Lagal pa bi, če bi dejal, da so fotografije mobitelov identične. Tiste posnete s širokokotno in kamero s povečavo zagotovo so, saj sta enaki, medtem ko za glavno česa takšnega ne morem reči. Zmogljivejši procesor in fizično večje tipalo glavne kamere modela Honor 200 Pro naredita razliko, ki je še najbolj vidna, ko fotografije prenesete na računalnik in si jih ogledate na velikem zaslonu.

Kot sem dejal, je tokratni poudarek portretna fotografija in z njo povezani učinki francoskih »umetnikov«. Ti so poskrbeli za obdelavo svetlobe in senc ter profesionalno zamegljeno ozadje portretiranca.

Čeprav fotografiranje ne poteka v studiu v nadziranih svetlobnih pogojih, so tako posneti barvni in črno-beli portreti že na videz drugačni od portretov v enakih svetlobnih razmerah, vendar brez uporabljenih učinkov. Obenem je vidno, kako na njihovo kakovost vpliva boljše tipalo mobitela Honor 200 Pro. Ko »njegove« posnetke povečate na zaslonu računalnika, je opazno, da je na njih več podrobnosti, da so jasnejši (bolj svetli) in predvsem bolj ostri.

Razlike med glavnima kamerama v dnevnih razmerah niso opazne s prostim očesom, razen morda tega, da so fotografije pri modelu Honor 200 Pro rahlo svetlejše od fotografij osnovnega modela.

Obe kameri dobro opravljata svoje delo in z rezultati boste nedvomno zadovoljni. Več razlik pa je opaznih pri nočnih fotografijah, še posebej z dvakratno povečavo, ko se jasno vidi, katera kamera je bolj občutljiva na svetlobo. Barve, jasnost, ostrina in podrobnosti so večinoma zadovoljive. Enako velja za videoposnetke.

Nekatere bo morda zmotilo, da mobitela ne dovoljujeta snemanja v ločljivosti 4K s šestdesetimi sličicami na sekundo, vendar so videi v različnih svetlobnih razmerah zadovoljivi.

Mobitela imata praktično enako širokokotno in kamero z optično povečavo. Ločljivost tipala in razmeroma dober objektiv jamčita dobre povečane posnetke podnevi in korektne ponoči. V slabih svetlobnih razmerah je priporočljivo fotografirati s stojala, saj boste na ta način iz enega ali drugega mobitela iztisnili še največ.

Manj navdušeni boste z rezultati širokokotne kamere. Tukaj se opazi, da je tipalo slabše ločljivosti in da objektiv ni pretirano svetlobno občutljiv. Kljub temu so dnevne fotografije dobre, če spregledam, da pri zagotavljanju podrobnosti pretirano ne blestijo, medtem ko se pri nočnih hitro pojavijo nejasnosti, pomanjkanje podrobnosti in moteč šum.

Sklepna beseda

Všeč mi je uravnoteženost zmogljivosti obeh mobitelov, sistem treh zadnjih kamer, med katerimi ni nepotrebne makro kamere, in portretni način, ki ga oba ponujata. Prav tako cenim, da pri zasnovi niso sklepali bolečih kompromisov. Brez težav zadovoljita potrebe velike večine, ki iščete mobitel, ki bo kos vsem dnevnim nalogom, in vam nakup ne bo pretirano izsušil družinskega proračuna.