Test na dlani: Apple iPhone 16 Plus

Kakšno olajšanje! Po letih razburjanja in občutka manjvrednosti sem končno aktiviral novi Applov mobitel, ne da bi mi ta vsiljeval hrvaški jezik in tipkovnico. Slovenščina je prišla na iPhone! To bo zagotovo dodalo nekaj kamenčkov v piramido navdušenja nad njimi. Ne zanima me, da pri tem ni šlo za Applovo osebno željo po podpori nam ljubega jezika, temveč za posledico skrbno spisanega zakona. Vseeno je. Pomembno je le to, da smo dočakali podporo, če jo želimo uporabljati ali ne. To je minornega pomena.

Hitrost, s katero so jezik dodali, priča, da ni šlo za težavno in drago nadgradnjo, v kar so nas donedavno hoteli prepričati, temveč za razmeroma preprost poseg, od katerega bo imel vsaj nekaj tudi Apple. Najmanj povečanje ugleda. Če to ni dovolj, naj omenim še razorožitev posameznikov, ki so iPhone načelno zavračali, ker edini ni podpiral slovenščine.

Drugače razporejeni »očesi«

Oblika Applovih mobitelov je že nekaj časa nespremenjena. Razlika med običajnima (standardnima) modeloma in profesionalnima je v izboru aluminija namesto dražjega titana ter bolj živahnem naboru »barvic«. iPhone 16 (z dodatkom »plus« ali brez njega) je v primerjavi z lanskim modelom rahlo spremenjen. Objektiva glavne in širokokotne kamere nista več diagonalno zamaknjena, temveč sta nanizana eden pod drugim. Razlog za to tiči v sočasnem snemanju videa z obema kamerama za prikaz v nesramno dragih očalih obogatene resničnosti (Apple Vision Pro).

Drugega predrugačenja ohišja ni opaziti. Čemu bi ga sploh? Sprejeli smo obliko Applovih mobitelov, saj se je izkazala kot primerna sodobnim načinom uporabe. Spremembe so bodisi posledica novih funkcij bodisi želje, da se modeli bolj razlikujejo med seboj. Tokrat slednje ni prevladalo in oblika ostaja pretežno nespremenjena, razen pri »barvicah«. Klasičnim, ki nikogar več ne vržejo na zadnjo plat, so dodali živahne, pri katerih so poudarili, da gre pravzaprav za poseben postopek obarvanja utrjenega stekla. Verjamem, da bodo živahnejše barve ugajale mladim in še posebej dekletom.

Apple za zaščito svojih mobitelov uporablja svoje utrjeno steklo, za katero trdi, da je trpežnejše od vseh drugih. Morda. A steklo je še vedno steklo. Zaščitni ovitek zato ostaja nujen dodatek vsakega mobitela, Applovi niso izjema. Kljub temu so kakovostno narejeni, ne drsijo iz dlani in so prijetni na dotik. Ko temu dodamo še zanesljiv sistem prepoznave obraza (Face ID) – tipala prstnega odtisa že nekaj časa ni več – in prepoznavno okolje, dobimo zmogljiv mobitel, ki ga je preprosto uporabljati. Ena od odlik, ki jo Apple goji že od samega začetka.

Zdaj s skoraj enakovrednimi procesorji

Letošnji modeli imajo za razliko od lanskih, ko sta običajna imela generacijo starejši procesor, čip A18, o katerem Apple trdi, da je narejen z drugo generacijo 3-nanometrske tehnologije. Še vedno pa so razlike, saj imajo procesorji A18 Pro v obeh profesionalnih modelih nekoliko hitrejša jedra, večji predpomnilnik in dodatno grafično jedro. To jima doda nekaj moči, a ne toliko, da bi se zgolj zaradi tega izplačalo odšteti več denarja. Dejstvo je, da je moči dovolj za današnja in prihodnja opravila ter da brez težav poganjajo celo grafično najzahtevnejše mobilne igre.

Če kaj ovira Apple iPhone 16 Plus v vlogi »igralne konzole«, je to zgolj 60-herčno osveževanje zaslona. Pričakovali smo, da bo Apple vsem modelom dvignil hitrost na 120 hercev, a se je odločil ohraniti razkorak med standardnima in profesionalnima izvedbama. Izboljšali so tudi učinkovitost hlajenja. Ne dvomim, da so jo, saj med igranjem iger, snemanjem videov, prilagajanjem fotografij in drugimi vsakodnevnimi opravili nisem opazil, da bi se ohišje kdaj pretirano segrevalo. To ne pomeni, da se nikoli ne bo, kajti ko procesor deluje pri najvišjih obratih, ni mobitela, ki se po tridesetih minutah ne bi občutno segrel. Uganili ste – Apple ni izjema.

Ne glede na hitrost osveževanja je težko prezreti odlično sliko, ki jo odlikujejo lepe živahne barve, dober kontrast in visoka svetilnost, ki zagotavlja udobno čitljivost na prostem. Ni pa točkovna svetilnost na ravni, ki jo nudijo nekateri dražji mobiteli s sistemom Android.

Baterija nikoli ni bila poudarjena lastnost iPhonov. Vsako leto govorijo o učinkovitejši rabi, zato z manjšo po zaslugi usklajenega delovanja strojne in programske opreme zdrži podobno dolgo kot nekateri modeli s sistemom Android z večjo. Apple tudi nikoli ni ciljal na dvodnevno avtonomijo ali hitrost polnjenja. Zanj je pomembnejše, da mobitel ob razmeroma pogosti in zahtevni uporabi večinoma zdrži do večera ter da je polnjenje ravno toliko hitro, da ne čakate predolgo in baterija ne trpi. Ker ima iPhone 16 Plus ob podobnih strojnih komponentah večjo baterijo od modela iPhone 16, je jasno, da zdrži dlje, a nečesa se boste morali privaditi, če se še niste – na rutino vsakodnevnega polnjenja.

Umetne inteligence za nas še ne bo

Brez Applove inteligence (tako v Applu imenujejo njihov vstop v svet generativnih modelov) nadgradnja operacijskega sistema ni bila tako temeljita kot lani. Nekaj novosti vseeno je. Končno so dovolili prosto razporejanje ikon na zaslonu in te so prvič doslej v barvni temi. Ikone prestavite kamorkoli želite, sistem pa jih ne bo več samodejno strnil. Poleg tega lahko v kontrolno središče dodajate pripomočke, omogočeno je snemanje klicev, na veliko žalost specializiranih ponudnikov pa so dodali lastni upravljalnik gesel. Prav tako so predrugačili galerijo (Foto) in omogočili prenos denarja z aplikacijo Apple Pay s približanjem mobitela drugemu iPhonu, kar je Applova alternativa Fliku.

Navaditi se bo treba, da bomo vedno pogosteje postavljeni pred zaklenjena vrata, saj marsikaj, kar Applovi mobiteli nudijo (in oglašujejo), pri nas ne deluje. Klic v sili prek satelita, storitev, ki so ji dodali še možnost pošiljanja kratkih sporočil, pri nas ne deluje, čeprav deluje korak stran čez severno in zahodno mejo. Žal se obeta še večji razkorak. Storitve Applove inteligence, ki jih bodo nekateri kmalu dobili ob posodobitvi operacijskega sistema, bodo za nas nedostopne še najmanj letos in verjetno še celotno naslednje leto. To lahko postane velika težava za Apple, glede na to, da tekmeci med seboj tekmujejo, kdo bo v svoje mobitele vgradil več algoritmov (pretežno Googlovih).

Prostorska fotografija in videoposnetki

Ne sodim med tiste, ki menijo, da ima Apple najboljše kamere na svetu. Vsake toliko se najde mobitel, ki je pri tem boljši. Ima pa zagotovo najbolj uravnotežene fotografske zmogljivosti, ki so obenem nadvse preproste za uporabo.

To velja predvsem za modela iPhona 16 brez oznake »Pro«, ki z dvema kamerama pogosto »prehitita« marsikateri mobitel s sistemom Android s tremi kamerami. Tandem v osnovi ostaja enak, vendar kameri skupaj po potrebi ustvarjata prostorske fotografije in videoposnetke (od tod sprememba razporeditve objektivov). Širokokotna je pridobila sposobnost bližinske fotografije (makro) in dodan je bočni gumb za nadzor kamere. Ker je občutljiv za moč pritiska, je pravzaprav večfunkcijski. Če ga pritisnete do konca, posnamete fotografijo, z daljšim pritiskom sprožite snemanje videa, medtem ko nežen pritisk prikliče nastavitve kamere, ki se prikažejo v delu zaslona poleg gumba. Nastavitve izbirate z drsanjem prsta levo in desno po gumbu. Na to se je treba privaditi, a ko se (če sploh se), dobite v roke mogočno fotografsko/snemalno orodje.

Škoda, da ni več možnosti, saj bi bilo koristno še prilagajanje hitrosti zaklopa in vrednosti ISO. Kar zadeva zvok, je omogočeno njegovo prilagajanje med snemanjem videa (Audio Mix).

Predvsem vas bodo navdušile fotografije v dobrih (dnevnih) svetlobnih razmerah. Težko bi jim karkoli očital, saj od širokega kota do dvakratne digitalne povečave izražajo kontinuirano kakovost barv, njihovo pravilnost, dobro dinamiko in dovolj podrobnosti. To velja celo za širokokotne fotografije, čeprav bi se na papirju morale slabše obnesti zaradi manjše ločljivosti tipala. Večinoma nisem imel težav z ostrenjem, tendenca pretiranega ostrenja prizora, s katero se spopada vse več proizvajalcev mobitelov, pa me je začela motiti šele pri večjih povečavah.

Nočne fotografije so sicer slabše, a še vedno zadovoljivo dobre. Pri tem je treba poudariti, da sem jih posnel v resnično slabih pogojih, v katerih marsikateri mobitel odpove. V takšnih primerih pride do izraza večja občutljivost glavne kamere (objektiva in tipala) za svetlobo. Širokokotne fotografije, čeprav svetle, hitro postanejo »zamazane«, z neizrazitimi podrobnostmi in veliko digitalnega šuma. Očitno je, da so v večini takšnih razmer slabše od fotografij glavne kamere (tudi pri uporabi 2-kratne povečave).

Kameri nudita udobno okolje za snemanje kakovostnega videa v različnih svetlobnih razmerah. Kakšnih večjih težav z ostrenjem, šumom ali podobnim nisem zaznal oziroma je prav reči, da je video ostal na ravni lanskih modelov. Podobno je s selfi (sprednjo) kamero, ki prav tako ni bila konkretneje nadgrajena.

Sklepna beseda za Apple iPhone 16 Plus

Apple nadaljuje s postopnim nadgrajevanjem mobitelov in nižanjem cen starejšim modelom, kar meša štrene proizvajalcem naprav s sistemom Android. Ni namreč vprašanje, koliko obstoječih uporabnikov bo zamenjalo svoj starejši iPhone, saj večina to stori šele, ko ni nobene druge možnosti, temveč koliko uporabnikov iz nasprotnega tabora bodo pritegnili. Ne glede na to, kaj si mislite o Applu, je nekaj neizpodbitno. Njegove naprave ob nespornih uravnoteženih zmogljivostih nudijo odlično in preprosto uporabniško okolje, ki je končno prevedeno v slovenščino. Toda če gledamo z vidika ekonomičnosti, se zaradi manjših nadgradenj, od katerih večina ne bo prinesla veliko, morda bolj izplača kupiti enega od starejših modelov, ki ostajajo v ponudbi.