P30 nima kamere s periskopskim teleobjektivom, pa tudi ne tipala za zaznavo globine TOF kot Huawei P30 Pro. Oboje smo sicer spoznali že pri mobitelih drugih izdelovalcev, si pa z njim deli tipalo glavne kamere, ki je unikum v svetovnem merilu. Sonyjev izdelek ločljivosti 40 milijonov slikovnih pik ima namreč neobičajen barvni filter, zaradi katerega po prepričanju Huaweija zabeleži do 40 odstotkov več informacij. Če se lahko tako izrazim, je pika na fotografskem tipalu namreč barvno “slepa”, saj zazna le “količino” svetlobe, ki pade nanjo. Nad njo je plast, ki prepušča svetlobne valove ene od treh osnovnih barv, odvisno od “barve” svetlobe, ki naj jo pika zazna. Blokirane so valovne dolžine drugih dveh osnovnih barv, kar praktično pomeni, da pika izmeri le približno tretjino svetlobo, ki pade nanjo. Dve tretjini pa gresta v “maloro”. Večina tipal, pa naj bodo v pametnih mobitelih, kamerah ali fotoaparatih, ima Bayerjev filter, ki ga je pred 43 leti iznašel Bryce Bayer iz podjetja Eastman Kodak. Sestavljen je iz rdečih, zelenih in modrih pik in ker je zelenih toliko kot drugih dveh skupaj, se zanj uporablja tudi izraz filter RGGB. Tipalo v telefonu P30, posledično pa tudi v P30 Pro, pa ima filter RYYB. Zelene pike na filtru so zamenjale rumene (Y). Kdor se je kdaj igral z mešanjem barv, ve, da rumeno dobiš, če zmešaš zeleno in rdečo, v zasnovi fotografskega tipala pa, da “izmeri” več podatkov o rdeči svetlobi. Ker pa rumena pika meri obe barvi hkrati, nimamo podatkov za zeleno in če ne bi obstajala rešitev tudi za to težavo, barve ne bi bile v redu. Koliko zelene je v skupni meritvi rumene pike, namreč lahko dokaj natančno izračunamo na podlagi meritev rdečih pik v soseščini rumene. Barve so zato pravilne, tipalo pa izmeri več svetlobe, kar se najbolj pozna pri fotografijah v slabih svetlobnih razmerah.
Zaradi oblike in velikosti lepo sede v roko
P30 za današnje razmere ni prevelik, ker pa robov okoli zaslona skoraj ni, s 15,5 centimetri nudi dovolj veliko zaslonsko površino, zaradi modernega razmerja pa ga je mogoče tudi preprosto uporabljati z le eno roko. Hrbtišče je stekleno, pri nas pa bo P30 na voljo v klasično črni barvi in prelivajoči se barvi “dihajočega” kristala (tak je bil primerek na našem testu) ter severnega sija. Čeprav je mobitel skoraj v celoti iz stekla, kovinski je le okvir, ne drsi iz rok, je pa kajpada velik magnet za prstne odtise. Drugače pa je, če ga odložite na površino pod rahlim naklonom. Zaradi izstopajočih objektivov treh kamer se mobitel ne dotika površine s celotnim hrbtiščem, zato se lahko zgodi, da zdrsne in pade na tla. Se pa s podobno težavo soočajo skoraj vsi moderni mobiteli višjega razreda, če jih nimamo varno shranjenih v ovitkih. Drugega kot kamer pa na hrbtišču ni, kajti tipalo prstnega odtisa je tudi pri tem mobitelu pod zaslonom. Čeprav je P30 relativno tanek mobitel, nudi v roki dober občutek, ker sta obe daljši stranici kovinskega okvirja nežno zaobljeni. Zaradi tega ga je tudi preprosto prijeti, če je kje odložen. Krajši zgornja in spodnja stranica pa sta ravni, kot bi ju pobrusili, kar mobitelu daje zanimiv oziroma edinstven videz. P30 ima le dve tipki, na levem robu sta tipka za vklop in dvonamenska tipka za prilagajanje jakosti zvoka. Kombinirana reža za dve kartici SIM ali kartico SIM in pomnilniško kartico je na zgornjem delu levega roba, na spodnjem pa sta priključka za slušalke in USB tipa C.
Lanska modela družine P20 sta bila mnogo bolj različna kot letošnja, še vedno pa so med njima razlike. Toda ne v kakovosti izdelave, če spregledam nižjo raven odpornosti na vplive okolice (IP53). Ta je na visoki ravni ali, če posplošim, ohišje se ne zvija in čeprav na prvi vtis daje občutek, da je mobitel težji, kot pokaže tehtnica, to le kaže, da je dobro in kompaktno sestavljen.
