Test na dlani - Apple iPhone 11

Pri poimenovanju je Apple prišel do številke 11, tokrat hvala bogu ne več rimske, je pa to že 13. generacija začetnika moderne ere pametnih mobitelov. Tokrat je iPhone 11 osnovni model, ne tako kot lani, ko so za referenčni izdelek proglasili XS, zaradi česar se je XR marsikomu zdel (preveč) inferioren. Letos so storili prav, ko so zadevo obrnili, kajti enajstica nikakor ni tako zelo okrnjena, le oblikovno je nekoliko manj dovršena. Je pa tudi nekoliko cenejša od lanske začetne pozicije XR, zato je še toliko bolj zanimiva.

Na pogled samo izboklina za fotoaparat na zadnji strani, ki je zdaj precej obsežna in vsebuje dvodva objektiva, izdaja nov model. Brez tega bi bil za oči in tudi na otip povsem enak kot XR, to pa je taktika, ki jo v Applu pravzaprav uporabljajo že od začetka. Najdlje so enak izgled uporabljali štiri generacije zapored, od 6s do 8, prav nič presenetljivo pa ne bo, če bo tako tudi od X do 12 Pro. Oblika in velikost, s kakršno se ponaša iPhone 11, je z nami drugo leto zapored. Kot vedno pa podobna zunanjost prikriva izboljšave v notranjosti, ki jih sploh ni tako malo, in še zdaleč ni vse v fotoaparatu, ki je najbolj izpostavljen.

Idealen za instagramerje in youtuberje

Res je, da prav foto-video del prinaša največ novosti. Tako strojnih kot programskih. Zadaj so dodaten ultraširokokotni objektiv in novi tipali pri obeh objektivih, spredaj so prav tako vgradili sodobnejše tipalo z več megapikami in nasploh boljšo kakovostjo. Tako so že selfiji na višjem nivoju, enako portretne fotografije (tiste z zamegljenim ozadjem), še bolj pa je napredoval video s sprednje kamere. Po novem je lahko tudi v 4K pri 60 sličicah na sekundo, a verjetno bo najboljša izbira 4K/30 z boljšo dinamiko. Kakovost verjetno prekaša katerikoli drug selfijevski video z mobitela, kar je odlična novica za youtuberje, ki prisegajo na iPhone.

Tudi glavna kamera je za video odlična. Kakovost posnetkov je v primerjavi z lanskim letom še napredovala, kar seveda ni presenetljivo, pri čemer pa daleč najboljše rezultate še vedno daje osrednji objektiv. S širokega kota dobiš sliko z nekaj slabšimi podrobnostmi, a še vedno dovolj dobro za marsikateri namen in skoraj zagotovo boljšo, kot jo zmore večina drugih mobitelov. Med snemanjem pa lahko po mili volji uporabljaš obe goriščnici in se tudi zvezno pomikaš med njima, a se je treba zavedati, da vmesne stopnje pomenijo slabšo sliko.

Pri fotografiji je napredek vsesplošen in iPhone se brez kakršnihkoli zadržkov znova lahko primerja z najboljšimi. Še posebej je to opazno pri nočnih fotografijah, kjer se po novem samodejno vključi nočni način. Lahko spremeniš trajanje zajemanja informacij ali ga tudi izključiš, toda ko opravi svoje, je tisto, kar se na koncu procesa prikaže na zaslonu, večinoma osupljivo. Saj ne, da nismo česa podobnega videli že kje drugje, toda Apple si je, kot že tolikokrat doslej, vzel čas za implementacijo nove tehnologije in z njo že v prvem poskusu dal uporabnikom tisto pravo, ne nekaj polovičarskega. Kadar se nočni način ne prikaže in je svetlobe dovolj (ali pa je zgolj mračno), so fotografije prav tako odlične. Z dobrim dinamičnim razponom, detajli, lepimi in pravilnimi barvami. Glavna razlika v primerjavi s prejšnjo generacijo se zdi v ostrini in barvnem prikazu, malo tudi v dinamiki, še posebej v protisvetlobi.

Pa seveda možnost fotografiranja velikih stavb ali česa drugega, kar zahteva čim širši kot objektiva. Te fotografije so kakovostno na zelo podobnem nivoju kot z glavnega tipala, kar je neobičajno, saj je pri večini mobitelov kakovost ultraširokega pogleda precej slabša. Tu se nekaj optičnih slabosti pokaže ob strani, kjer ostrina pade, in v optičnem popačenju. Ultraširoki objektiv sicer mobitel uporablja tudi za rezervo, ko uporabnik fotografira z glavnim objektivom. Tam v osrednjem pravokotniku vidi svoj motiv, tudi zadaj je praktično do robov zaslona na obeh straneh še tisto, kar bi zajel široki kot, in če gre pri glavnem motivu kaj narobe (če kaj manjka), lahko uporabnik s pritiskom na ukaz »auto« na fotografiji naroči izdelavo popravljene fotografije, ki iz informacij obeh tipal sestavi to, kar samo enemu objektivu ni uspelo. Za to funkcionalnost je treba imeti vključene novejše oblike zapisa. Kdor vztraja pri starih, s starejšimi predvajalniki in programi bolje združljivih zapisih fotografij in videoposnetkov, se bo tej možnosti moral odpovedati.

Lep, hiter in vzdržljiv

Zanimivo je, da mobitel kljub najnižjemu mestu na cenovni lestvici (med aktualnimi modeli) ni najmanjši, saj je po velikosti in po diagonali zaslona ravno vmes med 11 Pro in 11 Pro Max. To je po svoje v redu, saj se marsikomu zdi 5,8 palcev premalo, 6,1 palca diagonale pa se sliši bolje. V resnici pa je razlika majhna, tudi zato ker ima zaslon pri modelu 11 Pro višjo ločljivost. Pri samem zaslonu Apple ni spreminjal ničesar, po karakteristikah in tudi na pogled deluje povsem enako kot tisti pri XR. Nič hudega, saj je lep in dobro kalibriran, s tehnologijo True Tone tudi ohranja barvno pravilnost ne glede na osvetlitev prostora, zagotovo pa bodo tisti, ki so navajeni zaslonov OLED, pogrešali res črno barvo in tiste odlične kontraste. Tudi temni način, ki ga je uvedel iOS 13, pri tem mobitelu ne pride toliko do izraza in ne varčuje z baterijo, prej obratno. Za gledanje videa pa je model 11 vseeno še malo boljši kot XR, saj so zvočnikom dodali algoritme Dolby Atmos, zaradi česar je zvok bolj poln in tudi glasnejši.

Apple vsako leto na predstavitvi veliko časa nameni naštevanju podatkov in pojasnjevanju, za koliko je novi procesor, ki poganja iPhone, hitrejši od prejšnjega, pa tudi od konkurence. Mogoče se komu zdi, da hitrejšega čipa niti ne potrebuje in da je že A12 ali celo A11 v iPhonu X imel povsem zadostne zmogljivosti. Toda treba se je zavedati, da prav zmogljivejši procesor omogoča vse tiste dodatne trike in pridobitve pri fotografiranju in snemanju videa, pomaga pa tudi pri marsičem drugem, kar ni samo poganjanje aplikacij ali iger. Glede slednjega sicer zadreg ni, pa še kakšno leto jih zagotovo ne bo, zaloge je ogromno. Pri modelu XR smo lahko prvič rekli, da je tudi energijske zaloge dovolj, saj je bila baterija blizu tega, da zdrži dva dni aktivne uporabe med dvema polnjenjema. Zdaj so porabo še toliko optimizirali in dvignili kapaciteto baterije za približno pet odstotkov, tako da je avtonomije še malce več. Ni pa treba čakati, da zaloga povsem poide, kadarkoli vmes lahko mobitel odložiš na brezžični polnilnik in imaš baterijo skoraj vedno povsem napolnjeno. Ker Apple pri modelu 11 še vedno prilaga (res) počasen petvatni polnilnik, je brezžično polnjenje (pri največ 7,5 W) celo boljša izbira. Razen če uporabiš kakšen drug žični polnilnik, ki lahko zagotovi maksimalnih 15 W, kolikor mobitel podpira.

Kdor bo to lahko izkoristil, ima na voljo še podporo za najnovejši brezžični standard Wi-Fi 6, pa tudi pri povezovanju v omrežja LTE iPhone 11 podpira gigabitne hitrosti. Mislim, da odsotnosti 5G ne bo nihče pogrešal, niti čez dve ali tri leta, ko bo to omrežje dejansko delovalo. Glede vzdržljivosti ohišja pa običajni enajstici tudi dam nekaj več možnosti za preživetje kakšnega padca kot modelu Pro. Navsezadnje zaslon ni tako blizu kotom in vsaj za nekaj so kar debeli robovi res koristni.

V temeljih je iOS 13 seveda enak prejšnjim različicam. Prinaša nekaj uporabnih novosti, kot so pravi upravljalnik datotek, ki ga na Applovih mobitelih prej nismo poznali, nov izgled galerije in možnosti obdelovanja fotografij, precej izboljšan Carplay (za uporabo v avtih, ki to podpirajo), temni način in še marsikaj drugega. Na žalost pa ne prinaša niti slovenščine niti možnosti razpostavljanja ikon po želji uporabnika.

Apple je znova uspel izdelati iPhone, ki mu je težko kaj zameriti in ki mu nič ne manjka. Pro je bolj šminkerski, ima lepši zaslon in še teleobjektiv pri fotoaparatu, toda v vsem ostalem je enajstica podobna in v tem, kar počne, odlična. Veselje jo je uporabljati, preizkušati nove zmožnosti kamere in se ne obremenjevati, kdaj bo baterija izdihnila. Znova je na voljo nekaj zanimivih barvnih možnosti, mogoče so v splošnem celo boljše kot pri XR, čeprav pogrešam modro.