Varna raba interneta danes

Dalibor Vukovič, strokovnjak za kibernetsko varnost, nam je zaupal kar nekaj praktičnih nasvetov.

Nik Škrlec v podkastu gosti strokovnjaka za kibernetsko varnost Daliborja Vukoviča. V izredno zanimivem pogovoru sta se osredotočala na prevare in tveganja, s katerimi se na spletu lahko danes sreča kdorkoli. Znanje in pametna uporaba sta naša največja preventivna zaščita.

V času, ko digitalna tehnologija prežema vse vidike našega vsakdana, postaja kibernetska varnost ključni element delovanja na spletu. Kakšni so izzivi in tveganja, s katerimi se soočamo, ko uporabljamo spletne storitve danes? Poseben poudarek pogovora je namenjen prevaram, ki prežijo na nič hudega sluteče uporabnike, in informiranju o tem, kako se lahko vsak izmed nas bolje zaščiti.

Prevare s pomočjo zlonamernih SMS-sporočil

Ena izmed najpogostejših oblik spletnih prevar so zlonamerna SMS-sporočila, s katerimi poskušajo kibernetski kriminalci pridobiti naše osebne podatke. Vukovič poudarja, da so tovrstni napadi postali izjemno prefinjeni, saj uporabljajo tehnike socialnega inženiringa, ki temeljijo na manipulaciji uporabnikov. Prevaranti izkoristijo čustva, kot sta strah ali radovednost, da nas prepričajo v razkritje občutljivih podatkov ali izvedejo določena dejanja, kot sta na primer klik na povezavo ali prenos datotek.

“Kibernetska varnost ni več le domena IT-strokovnjakov. Danes je to nekaj, kar bi moralo zanimati  vsakega uporabnika interneta.”

Dalibor Vukovič, specialist za kibernetsko varnost in etični heker, je v podkastu povedal: "Zaščita v digitalnem svetu se začne z znanjem in zavedanjem. Kibernetska varnost ni le tehnologija – je naša prva obrambna linija v svetu, kjer informacije pomenijo moč. Zato bodimo pri brskanju po spletu preudarni in kritični. Poskrbimo za varna in močna gesla ter predvsem ne razkrivajmo svojih občutljivih osebnih podatkov. Posebno preudarni bodimo tudi pri objavljanju fotografij." Foto: Telekom Slovenije

Evolucija zlonamerne programske opreme

Zlonamerna programska oprema, pogosto imenovana tudi "malware", se nenehno razvija in mutira, zaradi česar jo je težje zaznati s tradicionalnimi antivirusnimi programi.

Napadi so danes pogosto usmerjeni na manjše organizacije in posameznike, ki nimajo zadostnih virov za vzpostavitev naprednih varnostnih ukrepov.

»Zlonamerna programska oprema lahko povzroči veliko finančno škodo, saj je sledljivost kibernetskih kriminalcev zelo zahtevna. Poleg finančnih posledic so lahko ogroženi tudi naši osebni podatki, če pristanejo v napačnih rokah.«

Zaščitni ukrepi za kibernetsko varnost

Spoznajmo praktične nasvete, kako se lahko zaščitimo pred spletnimi prevarami.

• Prvi korak je uporaba zapletenih gesel, ki jih ni mogoče zlahka uganiti. Naj se ta gesla ne ponavljajo; če imamo tri profile, potem uporabljajmo 3 zapletena gesla.

• Priporočljivo je, da preverjamo izvor spletnih strani, na katere dostopamo, in se izogibamo sumljivim povezavam.

• Zelo priporočljiva je tudi uporaba dvostopenjske avtentikacije (2FA), ki doda dodatno plast zaščite uporabniškim računom. 

 »Kombinacija zapletenih gesel, dvostopenjske avtentikacije in premišljenega obnašanja na spletu lahko znatno zmanjša tveganje za spletne prevare.«

• Upravljalniki gesel (plačljivi) so še en koristen in varen pripomoček, saj omogočajo varno hrambo in ustvarjanje unikatnih gesel za različne spletne storitve. Priporočljivo je, da si na družabnih omrežjih uredimo nastavitve zasebnosti podatkov. Kako dobro imamo to urejeno, enostavno preverimo tako, da v iskalnik Google vpišemo svoje ime, in če se prikaže veliko naših fotografij, potem teh nastavitev nimamo dobro urejenih. Prav tako moramo paziti, kaj objavljamo na spletu.
• Zavarovati se je treba celostno. Ni dovolj, da varujemo samo svoj fiksni računalnik. Za varnejšo rabo spleta je na voljo več orodij, na primer priporočajo se XDR-orodja. Pomaga pa nam lahko tudi Telekomova storitev Varen splet, saj na mobilnih napravah in v domačem omrežju blokira tiste spletne strani, ki imajo sumljivo vsebino.
• Ne zaupajmo vsemu, kar najdemo na spletu. Razmislimo, preden kliknemo.

“Pomembno je zavedanje, da je najboljši zaveznik zdrava pamet. Če prejmemo sumljivo sporočilo ali e-pošto, ne klikajmo na povezave in ne delimo svojih osebnih podatkov. Preverimo izvor spletnih strani in bodimo pozorni na znake, ki kažejo na morebitno prevaro. Razmislimo, preden kliknemo. Kibernetska varnost se začne pri nas samih.”

Preberite si tudi podroben zapis o tem, kako ustvariti dobro geslo.

Pazljivost na družbenih omrežjih

V sodobnem svetu družbenih omrežij  pogosto brez premisleka delimo osebne podatke, kot so datum rojstva, lokacija ali slike, ki jih lahko napadalci izkoristijo.

Vukovič opozarja, da moramo biti previdni, ko objavljamo informacije na družbenih omrežjih, saj lahko kibernetski kriminalci te podatke uporabijo za ciljanje posameznikov in spletne prevare.

“Ena izmed najbolj srhljivih zgodb, ki sem jo slišal, se je zgodila gospe, ki je na Facebooku spoznala lažnega vojnega veterana. Ta jo je prepričal, da mu je nakazala veliko denarja, saj je verjela, da mu bo tako pomagala.”

Med specifičnimi prevarami  je primer ženske, ki jo je prevaral lažni vojni veteran. Ta vrsta prevare, pri kateri prevaranti izkoriščajo čustva ljudi, je postala precej razširjena.

Poleg tega so pogoste tudi prevare z lažnimi sporočili o prevzemu pošiljk, v katerih kriminalci prejemnike pozivajo k plačilu stroškov dostave ali k vnosu osebnih podatkov. Obe vrsti prevar kažeta na pomembnost previdnosti in dvoma v verodostojnost neznanih sporočil.

 »Kibernetska varnost ni le odgovornost organizacij, temveč tudi posameznikov. Z zaščitnimi ukrepi in znanjem o aktualnih prevarah lahko vsi pripomoremo k varnejšemu digitalnemu okolju.«

Vabljeni k poslušanju celotne epizode podkasta Varna raba interneta danes.