Dejstvo je, da je vsakodnevna raba zaslonov postala sestavni del našega življenja – ne samo nas odraslih, vse bolj tudi otrok. In dejstvo je tudi, da uporaba zaslonov vpliva na razvoj otrok.
Prezgodnja in pretirana raba se lahko kaže v slabših rezultatih na razvojih testih, v težavah z empatijo in v slabših kognitivnih sposobnostih. Zato je zelo pomembno, koliko časa otroku pustimo gledati zaslone in kakšni vsebini je lahko izpostavljen.
Vedno pogosteje se zastavlja vprašanje, kakšen vpliv ima tehnologija na otroke v najzgodnejšem otroštvu oz. v obdobju do 5. leta starosti, ko se njihov razvoj odvija najintenzivnejše. Vzpostaviti moramo ravnotežje med tehnologijo in otrokovim razvojem.
Pri vzpostavljanju zdravih navad uporabe naprav v predšolskem obdobju lahko staršem pomagajo naslednja strokovna priporočila.
Otroci do najmanj 18. meseca starosti naj ne bodo izpostavljeni uporabi naprav.
Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih so jasne. Otroci do 2. leta starosti naj ne bodo izpostavljeni zaslonom, pozneje pa jim čas pred zasloni omejite sorazmerno s starostjo
Prvi dve leti sta ključni za razvoj otroka, zlasti v smislu kognitivnega, jezikovnega, socialnega in motoričnega razvoja. V tem obdobju se otroci učijo in razvijajo odnos z ljudmi okoli sebe, raziskujejo svoje okolje in razvijajo osnovne motorične veščine.
To je obdobje, ko otrok najbolj potrebuje pozornost svoje mame in očeta, pristen stik in ljubeč odnos. Ker nas otrok ves čas opazuje, je priporočljivo, da med hranjenjem, dojenjem in uspavanjem ne uporabljamo naprav in da imamo z otroki čim več očesnega stika.
Namesto da otroka izpostavljamo tehnologiji, ga raje animirajmo z različnimi gibalnimi in raziskovalnimi igrami, npr. bibarijami in prstnimi igrami, ter mu pustimo, da raziskuje svoje okolje. Otroku lahko pojemo, beremo, se z njim igramo igrice, ki se jih bo še dolgo spomnil, tudi ko bo večji. Se še spomnite tistih »Piki, piki pikica, ti si moja slikica, nosek pa rumen, ti …« in podobnih igrarij, ki smo jih slišali kot otroci?
Od 2. leta naprej naj otroci ne bodo izpostavljeni uporabi naprav več kot 25 minut dnevno, zagotovo pa ne več kot 60 minut dnevno. Manj je boljše.
Naprave naj ne bodo otroku dostopne vsak dan. Strokovnjaki priporočajo t. i. digitalne poste – dneve brez uporabe naprav, ko so otroci npr. vsaj 1-krat tedensko brez zaslona.
Natančna časovna priporočila slovenskih pediatrov za uporabo zaslonov v prostem času so v spodnji tabeli.
»Vsak zaslon, ki ga uporabljamo v času, ko smo v bližini otroka, prekinja stik z njim. Stik se vzpostavlja prek dotika, nege in seveda očesnega kontakta. S stikom omogočimo, da se otrok na starša varno naveže, kar je nujna osnova za kasnejši zdrav odnos z otrokom. Varno navezani otrok se bo brez težav tudi v prihodnje vračal k stiku s starši, tudi v primeru stiske.«
Logout, Center pomoči pri prekomerni rabi interneta
Otrokom med 2. in 5. letom starosti krajši čas pred zaslonom lahko koristi, a je to treba omejiti na manj kot uro na dan.
Čas pred zasloni naj bo namenjen predvsem družabnim stikom in visokokakovostnim izobraževalnim programom, ki bodo otroku pomagali pri razvoju kognitivnih, jezikovih in socialnih veščin, še navajajo v smernicah o uporabi zaslonov pri otrocih in mladostnikih.
Starši ali skrbniki se lahko usedemo z otrokom in skupaj komentiramo ali razpravljamo o tem, kaj se dogaja na zaslonu. To lahko spodbuja otrokovo razumevanje, povezovanje z resničnim svetom in razvijanje socialnih veščin ter krepi vez med starši in otrokom.
Kaj pa pogovor na daljavo? Smeh in druženje z babico? To niso izobraževalne vsebine, je pa kakovosten čas, ki ga lahko s pomočjo tehnologije preživimo v stiku z bližnjimi. Z videoklicem lahko otrok na primer babico pokliče kadarkoli ter jo tako vidi in sliši pogosteje. Moč tehnologije je torej prav tako v povezovanju.
Uporaba zaslonov že v zgodnjem otroštvu lahko vpliva na psihološki in nevrološki razvoj, saj so možgani otrok v teh letih še posebej dovzetni za zunanje dražljaje. V prvih letih življenja se otrokov živčni sistem intenzivno razvija, oblikujejo se milijarde sinaps, povezav med nevroni, ki omogočajo učenje, socialno interakcijo in razvoj čustvene regulacije. Stalna izpostavljenost zaslonom lahko vpliva na te procese in povzroča spremembe v možganskem vzorcu delovanja, zlasti v delih možganov, ki so odgovorni za pozornost, spomin in socialne veščine.
Študije kažejo, da lahko otroci, ki veliko časa preživijo pred zasloni, razvijejo krajši razpon pozornosti, težave pri obvladovanju čustev ter omejeno sposobnost empatije. Digitalne vsebine, ki hitro spreminjajo podobe in zvoke, stimulirajo dopaminske poti v možganih, kar lahko vodi do zmanjšane zmožnosti fokusiranja na manj stimulativne dejavnosti, kot so branje, ustvarjalna igra ali pogovor. Ta pojav lahko prispeva tudi k večjemu tveganju za pojav motenj, povezanih z impulzivnostjo, kot je ADHD.
Poleg vpliva na pozornost ima uporaba zaslonov v obdobju otroštva tudi vpliv na razvoj socialnih veščin. Otroci, ki manj časa preživijo v družabnem okolju in več pred zasloni, imajo pogosto manj priložnosti za učenje empatije, neverbalnih signalov in čustvene regulacije, kar so temeljni gradniki čustvene inteligence. Zavedanje teh tveganj je ključno za vzpostavitev zdravih navad pri uporabi zaslonov in za spodbujanje razvojno podpornih dejavnosti, ki pripomorejo k bolj uravnoteženemu razvoju otrok.
Obstaja nekaj ključnih dejavnikov, na katere moramo starši biti pozorni, ko iščemo kakovostne digitalne vsebine za svoje otroke. Tukaj je nekaj nasvetov, ki pomagajo pri prepoznavanju kakovostnih digitalnih vsebin za otroke:
Pri vzpostavljanju zdravih navad uporabe naprav nam lahko pomagajo naslednja strokovna priporočila:
Pomembno je tudi, da otroke že od prve uporabe zaslonov (televizija, tablica, prenosnik ali mobitel) navajamo na zmerno in odgovorno rabo, pri tem pa ne smemo pozabiti, da smo sami otrokom največji vzor.
Preveč časa pred zaslonom ima lahko kar nekaj negativnih posledic na otrokov razvoj, med drugim manjša empatijo, ima vpliv na njegove kognitivne sposobnosti, jezikovni razvoj, pozornost, socialne interakcije in motorične spretnosti.
Prav tako lahko pretirana uporaba tehnologije vpliva na otrokov spanec in čustveno stanje. Otroci, ki preživijo preveč časa pred zaslonom, so lahko bolj nagnjeni k težavam s koncentracijo, motnjam v spanju, povečanemu tveganju za debelost in težavam v socialnih interakcijah.
Ne pozabimo, da smo starši svojim otrokom največji vzgled. Pomembno je, da otroku posvetimo pozornost in se zavedamo, kdaj odložiti mobilni telefon in druge zaslone ter da ne uporabljamo teh naprav med vožnjo in hojo. Prav tako je ključno, da je mobitel med spanjem v drugi sobi, saj je kakovosten spanec izjemno pomemben.
S storitvijo Varen splet lahko na domačem omrežju in vseh napravah v omrežju blokirate neželene spletne vsebine in tako otroku omogočite varno brskanje po spletu.
Vzpostavljanje ravnovesja med tehnologijo in igro je ključno za zdrav razvoj otrok, saj omogoča, da otroci razvijajo socialne, kognitivne in gibalne sposobnosti na naraven način. Za pomoč pri vzpostavitvi zdravih navad uporabe zaslonov lahko starši uvedejo nekaj praktičnih strategij:
Ustvarjanje dnevne rutine brez zaslonov: Določite del dneva, ko zasloni niso dovoljeni. To je lahko med obroki, pred spanjem ali v času, namenjenem družinskemu druženju. Redna rutina brez zaslonov spodbuja kakovosten čas z družino in omogoča otrokom, da najdejo druge načine zabave in sprostitve.
Dnevi brez zaslonov: Priporočljivo je, da vsaj enkrat tedensko organizirate “digitalni post”, torej dan brez uporabe naprav. Na ta način bodo otroci dobili priložnost, da razvijajo kreativnost in najdejo veselje v dejavnostih brez tehnologije.
Raziskovanje narave in gibanje na prostem: Otroci naravno uživajo v raziskovanju in igri v naravi, zato poskusite redno načrtovati aktivnosti na prostem, kot so sprehodi, igre v parku, športne igre ali obisk narave. Tovrstne dejavnosti ne le zmanjšujejo potrebo po zaslonih, ampak hkrati tudi spodbujajo telesno zdravje.
Skupinske ustvarjalne dejavnosti: Skupaj z otrokom se posvetite ustvarjalnim dejavnostim, kot so risanje, barvanje, izdelava kolažev ali modeliranje. Te aktivnosti otrokom omogočajo izražanje domišljije in razvoj fine motorike, obenem pa jim omogočajo, da izkusijo občutek dosežka.
Branje zgodb in pripovedovanje: Branje ali pripovedovanje zgodb otrokom ponuja priložnost za razvoj jezikovnih veščin, koncentracije in domišljije. Izbirajte knjige, ki so prilagojene otrokovi starosti in zanimanjem, ter ga povabite, da sodeluje v pripovedovanju.
Družabne igre: Klasične igre, kot so Človek ne jezi se, spomin, sestavljanke ali karte, so odličen način za spodbujanje logičnega mišljenja, potrpežljivosti in interakcije z drugimi. Poleg tega gradijo socialne veščine, kot so sodelovanje, poštenost in čustvena regulacija.
Z upoštevanjem teh nasvetov lahko starši ustvarijo okolje, kjer zasloni niso središče otrokovih aktivnosti, ampak le ena izmed možnosti za zabavo. Tako se otroci naučijo uporabljati tehnologijo zmerno, ob tem pa cenijo tudi druge oblike igre in učenja.