Ničelna toleranca do spletnih žaljivk in nasilja

Ena od neprijetnih plati spleta je sovražni govor, ki se vse pogosteje pojavlja na različnih spletnih platformah.

Ta težava je bila podrobno obravnavana v nedavni epizodi podkasta Uživajmo pametno, v kateri sta gostovala magistrica družinskih in partnerskih študij Mija Repenšek ter nekdanji slovenski alpski smučar Štefan Hadalin.

Sovražni govor na spletu: prepoznajmo in premagajmo ga skupaj

V podkastu Uživajmo pametno z naslovom Ničelna toleranca do spletnih žaljivk in nasilja, nove navade se Nik Škrlec pogovarja z dvema gostoma – Mijo Repenšek, magistrico družinskih in partnerskih študij, ter Štefanom Hadalinom, nekdanjim slovenskim alpskim smučarjem.

Kaj je sovražni govor in zakaj je tako razširjen

Mija Repenšek je poudarila, da sovražni govor na spletu vključuje vse oblike vedenja, ki prizadenejo ali oškodujejo druge. Žalitve, izključevanje iz skupin, objavljanje osebnih podatkov brez privolitve in zlobni komentarji so samo nekateri izmed mnogih načinov, kako se sovražni govor ali »cyberbullying« kaže na spletu, in le delček nevarnosti, ki na mladostnike prežijo na spletu.

Zaradi anonimnosti, ki jo splet ponuja, in zmožnosti širjenja sporočil z nepredstavljivo hitrostjo je sovražni govor postal pogost pojav v klepetalnicah, na družabnih omrežjih in v komentarjih na straneh medijev. To pa negativno vpliva na vse uporabnike spleta, še posebej na mlade, ki ta svet doživljajo enako intenzivno kot svet v živo.

Mija Repansek — Mija Repenšek, svetovalka Logouta, je izpostavila: »Mladi danes nasilja že skoraj ne opazijo več, so do njega nekritični ter ga zaradi želje po ogledih, navade ipd. v realnosti raje snemajo in objavijo, kot preprečijo. Splet je tako postal še eno možno orodje za nasilje posameznikov, ki mu daje še več moči, hitrosti, dosega in konstantne prisotnosti za storilca in žrtev. V športu velja pravilo fair playa – dajmo ga uvesti tudi v spletnem okolju.«

V podkastu poda Mia Repenšek ključne informacije o tem, kako prepoznati mladostnika v stiski, kakšne so lahko posledice negativne komunikacije na spletu, kako naš digitalni odtis vpliva na nas in kako odrasli s svojim zgledom na spletu vplivamo na mlade.

Kako sovražni govor vpliva na mlade

Mija Repenšek je opozorila, da sovražni govor na spletu ne prizadene le javnih osebnosti, temveč tudi mlade v Sloveniji. Raziskave kažejo, da se je kar 60 odstotkov mladih že srečalo s spletnim nasiljem, kar lahko vodi v resne posledice, kot so tesnoba, depresija in celo samopoškodovanje. Pomembno je, da starši ostajamo pozorni na spletno življenje svojih otrok, jih spodbujamo k odprti komunikaciji in ponudimo podporo v primeru težav. Konstanten pogovor in dober odnos z otrokom je tu ključen.

Preberite tudi naš zapis na temo ničelne tolerance do nasilja in kako ukrepati v takem primeru.

Osebne izkušnje z nasiljem na spletu

Štefan Hadalin, ki je bil tudi sam tarča sovražnih komentarjev zaradi svoje športne kariere, je delil osebno izkušnjo: »Športniki smo še posebej izpostavljeni javnosti, zato se soočamo z velikim pritiskom, ki ga ustvarjajo pričakovanja navijačev in medijev. Ko rezultati niso po pričakovanjih, se negativni komentarji kar vrstijo, kar močno vpliva na športnikovo samopodobo in samozavest.«

Štefan je izpostavil pomembnost empatije in premišljenosti pri objavljanju na spletu, saj lahko nepremišljene besede povzročijo veliko škodo.

Stefan Hadalin — Štefan Hadalin, nekdanji alpski smučar, zagovarja spodbudno in spoštljivo navijanje za športnike, ki si po svojih najboljših močeh prizadevajo doseči najboljše rezultate.

Takrat, ko športniku ne gre najbolje, se že sami zelo vznemirjajo, in zato je takrat moč navijačev še pomembnejša, zato Štefan daje pobudo: »Preden izrečemo ali zapišemo na splet, raje najprej vdihnimo, izdihnimo in premislimo. Vklopimo refleksijo in empatijo, preden posamezni dogodek javno komentiramo in se izpostavljamo. Skupaj lahko naredimo, da bo komunikacija v digitalnem okolju bolj prijetna in spodbujajoča, zato navijajmo pametno.«

Preberite tudi, kakšna sta navijaški bonton in vloga staršev v razvoju športnika.

Premagovanje sovražnega govora – napišimo kaj dobrega

Sovražni govor in nasilje na spletu sta resni težavi, ki ju ne smemo prezreti. S skupnimi močmi, ozaveščanjem in odgovornim vedenjem lahko ustvarimo varnejše in prijetnejše spletno okolje za vse.

V pogovoru sta Mija in Štefan delila tudi praktične nasvete za obvladovanje sovražnega govora. Preden nekaj objavimo ali komentiramo na spletu, je ključno, da premislimo o posledicah svojih besed in vključimo empatijo. Mija je poudarila, da se moramo zavedati svojega digitalnega odtisa in s pozitivnimi komentarji prispevati k prijetnejšemu spletnemu okolju. Splet je namreč močno orodje, ki ga lahko uporabljamo za gradnjo ali pa za rušenje – izbira je naša.

Vsak od nas ima moč, da prispeva k pozitivnejšemu spletnemu prostoru – začnimo torej pri sebi in svojih dejanjih na spletu.

Splet je del našega vsakdana in kot tak prinaša tako dobre kot slabe izkušnje. Če se bomo s sovražnim govorom soočili z empatijo, refleksijo in odgovornostjo, bomo lahko skupaj ustvarili prijetnejše in varnejše spletno okolje za vse.

Vabljeni k poslušanju celotne epizode podkasta Uživajmo pametno, v kateri boste izvedeli še več o tem, kako pametno uživati v digitalnem svetu in kako lahko s pozitivno komunikacijo ter pametnim navijanjem poskrbimo, da bo naš digitalen in realen svet varnejši in prijetnejši.