V dobi interneta imajo otroci ves čas na dosegu roke dostop do sveta informacij, zabave in družabnih stikov. In čeprav splet ponuja številne prednosti, pa na njem obstaja tudi kopica nevarnosti.
V digitalnem svetu so ozaveščenost staršev in proaktivni ukrepi za zaščito otrok na spletu zelo pomembni. Splet ponuja številne priložnosti za učenje, zabavo in socialne stike z drugimi, vendar prinaša tudi številne potencialne nevarnosti in tveganja – od spletnega ustrahovanja do spletnih plenilcev. Zato je pomembno, da tudi otroke spodbujamo in jih pripravljamo na varno uporabo spleta.
Spletno nasilje je oblika nadlegovanja, ki se dogaja na spletu. Mladostniki so lahko tarče sovražnih komentarjev, posmehovanja ali manipulacij, kar lahko povzroči občutke tesnobe, depresije in izolacije. Pomembno je, da mladostniki razumejo, da spletno ustrahovanje ni sprejemljivo in da je treba takšne primere takoj prijaviti odraslim osebam, ki jim zaupajo.
Spletno ustrahovanje se lahko pojavlja v različnih oblikah, kot so na primer:
Ta vrsta nasilja je pogosto bolj škodljiva, saj žrtev ne more ubežati nadlegovanju, ki jo lahko doseže kjerkoli in kadarkoli. Posledice so lahko dolgoročne, saj negativni komentarji in slike ostanejo na spletu ter se širijo hitro in pogosto brez nadzora.
Pomembno je, da starši, učitelji in skrbniki ustvarijo okolje zaupanja, kjer se mladostniki počutijo varne in spodbujene, da spregovorijo o svojih izkušnjah. Poleg tega lahko skupna uporaba varnostnih nastavitev na družbenih omrežjih in izobraževanje o varni rabi interneta pomagata zmanjšati tveganje za spletno ustrahovanje.
Mladostniki se morajo zavedati, da niso sami in da obstajajo organizacije ter strokovnjaki, ki jim lahko pomagajo.
Na spletu je veliko neprimernih vsebin, ki so lahko škodljive za otroke in mladostnike. To vključuje pornografijo, nasilje, sovražni govor ali promocijo nezdravih navad. Pomembno je, da otroka opremimo s sposobnostjo prepoznavanja in izogibanja takšnim vsebinam ter ga spodbujamo k uporabi varnih in zanesljivih spletnih virov. Previdnost in kritična presoja do spletnih objav je danes nujna.
V primeru, da opazimo neprimeren posnetek spolne narave, ki vključuje mladoletno osebo, jo lahko anonimno prijavimo na spletni točki Spletno oko. Tam najdemo tudi navodila, kako ukrepati v primeru drugih neprimernih vsebin na internetu, kot so izsiljevanje z intimnimi posnetki, grožnje, spletno ustrahovanje, sovražni govor, sum zlorabe osebnih podatkov in tudi zlorabe družbenih omrežij.
Poslušajte tudi naš podkast, kjer strokovnjakinja Neža Jagodic spregovori na temo neprimernih vsebin in sekstinga med mladimi.
Ena izmed najbolj resnih nevarnosti na spletu je spletno ali 'cyber' zalezovanje, ki vključuje nezaželeno, nadležno ali celo grozeče komuniciranje na spletnih platformah ali celo prošnje po osebnih informacijah.
Podobno je s spletnim 'groomingom'. Spletni 'groomerji' z otroki zgradijo poseben odnos in jih postopoma prepričujejo, naj jim pošljejo svoje gole fotografije. Ker na spletu zlahka skrijejo svojo identiteto, se pogosto pretvarjajo, da so otrokovi vrstniki, včasih pa se izdajajo tudi za slavne osebnosti ali vplivneže. Dobro je, da se starši o tem z otrokom pogovarjamo in jih seznanimo o možnih zlorabah na spletu, saj jih tako lahko lažje prepozna in ustrezno odreagira.
Kadar druga oseba naredi spletni profil s tujo sliko ali v tujem imenu, je s tem posegla v tujo zasebnost. Z lažnimi profili lahko žali žrtvine prijatelje, objavlja neprimerne komentarje in spodbuja k širjenju neresničnih vsebin. Otroško zbadanje je bilo včasih omejeno na otroško igrišče, danes pa se je preselilo na splet. Vse več je lažnih profilov s t. i. posnetki 'deep fake', ki otroka, ki si ga družba vrstnikov privošči, močno prizadene in lahko pripelje do velikih stisk.
Predstavlja dejavnost spletnega izsiljevalca, ko z našimi intimnimi fotografijami, ki smo jih poslali sami ali jih je izsiljevalec sam pridobil, od nas zahteva določeno korist, kot so nove intimne fotografije, denar ali celo srečanje v živo.
Pomembno je, da smo pozorni na obnašanje otroka, in da, če je v stiski in se drugače obnaša, pomislimo, ali se je morebiti srečal z neprimerno vsebino, nasiljem ali prevaro. O tem se pogovarjamo ter po potrebi pravočasno ukrepamo in otroku priskočimo na pomoč. Seznanimo otroke s brezplačnimi številkami, ki so jim na voljo, da lahko tudi sami poiščejo pomoč pri strokovnih službah, ki bodo otrokom lahko pomagale.
Starši lahko otroka seznanijo s TOM-om, tj. telefonom za otroke in mladostnike. Na brezplačni številki 116 111 lahko otroci svetovalcem zaupajo svoje težave, jih prosijo za nasvet in dodatne informacije. Anonimnost in zaupnost pogovora sta zagotovljeni. Na pomoč so priskočili že številnim otrokom in mladostnikom.
Pogosto je tovrstne težave lažje zaupati nekomu, ki ga ne poznaš, ker ti je neprijetno. Otroci in mladostniki tako lahko vedno pokličejo na TOM – telefon za otroke in mladostnike. Na brezplačni številki 116 111 lahko svetovalcem zaupajo svoje težave in jih anonimno prosijo za nasvet.
Zaščitite sebe in svoje otroke pred nevarnostmi na spletu - vključite storitev Varen splet na domačem omrežju in mobilnih napravah, ki jih uporabljate. S tem blokirate neželene spletne vsebine in omogočite svoji družini varno brskanje po spletu.
Ribarjenje ali 'phishing' predstavlja eno od nevarnosti na spletu, pri čemer kibernetski kriminalci skušajo prevarati uporabnike, vključno z otroki, in pridobiti občutljive informacije, kot so gesla, finančni ali osebni podatki. To se običajno izvaja prek zavajajočih e-poštnih sporočil, besedilnih sporočil ali lažnih spletnih strani.
Otroci so pogosto tarče 'ribiških' napadov na družbenih medijih, platformah za spletne igre ali e-pošti. Glede na morebitno pomanjkanje razumevanja spletnih varnostnih tveganj se lahko otroci nehote vključijo v poskuse ribarjenja, kar pa lahko privede do kršitev podatkov, kraje identitete ali finančnih goljufij.
Zato moramo biti tako otroci kot odrasli pri spletni komunikaciji zelo previdni in pozorni na to, ali gre za prevaro ali ne. Prevaranti so pri tem vedno bolj ustvarjalni, a s kritično presojo lahko poskus prevare hitro razkrijemo.
Za več informacij o phishnigu in smishingu pa preberite članek: Kaj je phishing?
Mladostniki verjetno ne bodo nasedli nekomu, ki jim ponuja milijon dolarjev, lahko pa nasedejo prevaram, ki ponujajo stvari, ki jih cenijo, na primer brezplačen dostop do spletnih iger. Podobno kot pri ribarjenju ali 'phishingu' lahko tudi v tem primeru kibernetski kriminalci uporabijo spletne strani, ki so priljubljene med otroki, da bi identificirali potencialne žrtve, nato pa jim obljubijo nagrade v zameno za to, kar želijo, na primer za podatke o kreditnih karticah staršev.
Otroke ozaveščajmo o pomenu varnega in odgovornega spletnega vedenja ter jih spodbujajmo, da takšne primere takoj prijavijo odraslim osebam, kot so starši, učitelji ali skrbniki, torej tistemu, ki mu zaupajo.
Da bi otroka zaščitili pred spletnimi nevarnostmi, je zelo pomembno, da imamo z njim odprto komunikacijo, ga seznanimo o (ne)varnostih na spletu, na kaj mora biti na spletu pozoren, in ga spodbujamo k odgovornemu spletnemu ravnanju. Prav tako je pomembno, da otroka opremimo s tehničnimi spretnostmi, kot so uporaba varnih gesel, prepoznavanje nevarnih povezav in nastavitve zasebnosti na spletnih platformah. V veliko pomoč pa nam bodo tudi orodja, ki omogočajo sistemsko zaščito in spremljanje spletnih aktivnosti otroka, nastavljajo omejitve in blokirajo neprimerne vsebine.