Slovenijo na različnih športnih dogodkih zastopa množica vrhunskih športnikov. Podprimo jih s pametnim navijanjem v živo, na daljavo in na družbenih omrežjih!
Ker slednja omogočajo anonimnost in niso regulirana, pogosto postanejo mesto za sproščanje negativnosti in širjenje sovražnega govora, kar ima lahko izrazito negativne učinke na športnike in širšo javnost. Preberite, zakaj je navijanje pomembno in kako navijati pametno.
Družbena omrežja so nepogrešljivi del športnega ekosistema. Športnikom omogočajo tesnejše povezovanje z navijači in oblikovanje športnih skupnosti. Obenem pa so preselila vsa osebna doživljanja športih uspehov in porazov, želje in frustracije v javni prostor. Nemalokrat tako pristanejo tam brez »filtra« in odpirajo možnosti sovražnemu govoru in negativnosti.
Tudi slovenski košarkar Luka Dončič, ki se je v finalu NBA z Dallasom boril proti Bostonu za šampionski prstan, je bil v preteklosti že tarča zbadljivk.
Na snemanju oglasa Navijajmo pametno pred OI 2024 sta nam svoji izkušnji z negativizmom in sovražnim govorom zaupala tudi kapetan slovenske odbojkarske reprezentance Tine Urnaut in slovenska rekorderka na 800 m Anita Hrovat.
»Lani sem imela slabo izkušnjo oziroma slabo tekmo na svetovnem prvenstvu, na katerem se nisem uvrstila v finale. Takrat je bilo veliko mnenj in komentarjev; od tega, da sem turist, da nisem v formi, da sem slaba. Takrat me to je malo prizadelo,” pove atletinja, čeprav je šlo za eno samo slabo tekmo v sezoni, ki je bila sicer dobra, res pa je bilo to na svetovnem prvenstvu.
Besede te lahko močno zaznamujejo, se je strinjal tudi Urnaut in kot primer navedel izjave trenerja v klubu, zaradi katerih je v preteklosti pomislil, da raje odide, poišče drug klub in boljše okolje. Pozneje so se zadeve uredile. Iz tistega 'podna' pa je eksplodiral na vrh, zato je bil takrat še boljši rezultat, boljša igra, je pojasnil Urnaut.
Da bi prikazali, s čim morajo živeti elitni športniki, je spletna stran Pickwise leta 2021 dvanajst mesecev analizirala tvite, ki jih je javnost namenila elitnim športnikom v svetu ameriškega nogometa, košarke, nogometa, tenisa, golfa in hokeja, ter sestavila lestvico športnikov, deležnih največ žaljivk. Največ kritik je bil deležen ameriški košarkar LeBron James; v enem letu so našteli več kot 100 tisoč žaljivih sporočil. Med deseterico so bili tudi drugi košarkarji, dirkač serije NASCAR Bubba Wallace in portugalski zvezdnik Cristiano Ronaldo.
Negativni komentarji in sovražni govor lahko bistveno vplivajo na športnikovo mentalno pripravljenost, zdravje in dejanski nastop. Športniki se kljub slavi in uspehom s tovrstnimi komentarji še vedno soočajo kot običajni ljudje – kot ranljivi posamezniki z vrsto emocij. Včasih lahko pripeljejo do skrajnosti.
Japonska teniška zvezda Naomi Osaka (takrat 2. igralka sveta) je leta 2021 odstopila z OP Francije in prekinila športno kariero. Kot ena redkih je nato odkrito spregovorila o svojih notranjih bitkah z mentalnim zdravjem zaradi spletnih zlorab in medijskih pritiskov.
Pred približno tremi leti se je iz podobnega razloga z družbenih omrežij umaknil francoski nogometaš Thierry Henry. S tem je želel opozoriti na neverjetne razsežnosti rasizma in žaljenja, ki mu je bil izpostavljen tudi sam.
Na Olimpijske igre 2024 se je podala tudi slovenska moška rokometna reprezentanca, ki je bila še ne tako dolgo nazaj tarča številnih kritik zaradi slabših rezultatov. Kapetan Jure Dolenc je v intervjuju za Siol.net komentiral prav te kritike, ki ga ne prizadenejo toliko, se pa z njimi bolj obremenjujejo mlajši, ki še nimajo trde kože.
»Sam bi si želel, da javnost pripeljemo do neke stopnje evforije, kot je ob reprezentanci vladala še pred nekaj leti, da bi nas vsi spremljali in se z nami veselili, tako kot so se leta 2017 ob vrnitvi s svetovnega prvenstva. Zame je to glavni cilj kariere in zaradi tega se udeležim vsake reprezentančne akcije,« je povedal Dolenc za Siol.net.
To je slogan kampanje, ki smo jo v Telekomu Slovenije oblikovali, da bi ozaveščali o neprimernem ravnanju na spletu in spodbudili pametno navijanje.
Navijači se včasih niti ne zavedamo moči lastnih besed. »Zelo pogost odgovor, ko nasilneža soočimo z dejstvom, da povzroča nasilje, je, da je vse skupaj le šala in da ni mislil nič slabega,« je ob nedavni okrogli mizi Premisli, nato stisni na temo nasilja na spletu pojasnil strokovni sodelavec na Safe.si Marko Puschner. Tam se ukvarjajo predvsem z ozaveščanjem mladih o varni rabi interneta.
Ni pa to več šala, ko je nekdo na drugi strani prizadet. Do pametnega navijanja si zato pomagajmo z naslednjimi smernicami in koraki.