Kako prepoznati fotografije, narejene z umetno inteligenco

Umetna inteligenca ("Artificial Intelligence" ali AI) postaja vse bolj zmogljiva in dostopna, kar pomeni, da lahko danes skoraj vsak ustvari na videz povsem realistično fotografijo, ki pa v resnici ne prikazuje resničnega dogodka ali osebe.

Tovrstne slike, znane kot UI-generirane slike (angl. "AI-generated images"), so lahko zabavne in kreativne, vendar hkrati predstavljajo resno tveganje za širjenje dezinformacij, manipulacijo javnega mnenja in celo spletne prevare.

Zaradi naprednih algoritmov je včasih težko prepoznati, ali je fotografija resnična ali umetno ustvarjena. Nepravilnosti so pogosto subtilne – nenaravna osvetlitev, popačeni detajli, nelogične kompozicije, včasih pa celo nepravilno število prstov na roki.

V današnji digitalni dobi je zato izjemno pomembno, da se naučimo prepoznavati znake, ki razkrivajo umetno generirane fotografije, to znanje pa predamo tudi otrokom in starejšim, ki se z umetno generiranimi podobami srečujejo prvič.

Nevarnosti in izzivi umetne inteligence

Umetno generirane slike lahko zavajajo uporabnike interneta ter širijo napačne informacije in tako predstavljajo nevarnost za našo družbo. Z napredkom umetne inteligence je vse težje ločiti resnične fotografije od ponarejenih, kar lahko povzroči resne posledice v medijih, na družbenih omrežjih in pri spletnih prevarah.

Zavajajoče slike v medijih in na družbenih omrežjih

Gotovo ste v zadnjem času na Facebooku opazili kakšno lažno fotografijo, ki kar prosi po komentarjih in všečkih. Družbena omrežja so polna vizualnih vsebin, ki se pogosto širijo brez preverjanja njihove verodostojnosti. Umetno generirane slike lahko prikazujejo lažne dogodke, ki se nikoli niso zgodili, ali pa so z njimi manipulirani resnični prizori, da bi spremenili pomen ali kontekst. Takšne slike lahko vplivajo na javno mnenje, širijo politično propagando ali povzročajo paniko.

Tovrstne slike se pogosto širijo hitreje kot resnične informacije. Ljudje običajno ne preverjajo vsake fotografije, ki jo vidijo, in jo brez pomisleka delijo naprej.

Možnost manipulacije s slikami znanih oseb ali dogodkov

Umetna inteligenca omogoča ustvarjanje fotografij znanih oseb v povsem izmišljenih situacijah. To se pogosto uporablja pri t. i. deepfake slikah (angl. "deepfakes"), na katerih je obraz javne osebe postavljen v neprimeren ali izmišljen kontekst. Takšne fotografije lahko škodujejo ugledu posameznikov, širijo lažne govorice ali celo vplivajo na politične in družbene razmere.

Manipulacija z obstoječimi slikami lahko spremeni pomen in interpretacijo določenega dogodka. Zaupanje v vizualne dokaze je tako vse bolj vprašljivo.

Uporaba generiranih slik v prevarah

Spletni goljufi izkoriščajo umetno ustvarjene fotografije za različne prevare. Pogosti primeri vključujejo lažne profile na družbenih omrežjih, ko so ustvarjene podobe videti kot resnične osebe. Tako nastanejo lažni vplivneži, prevaranti na platformah za zmenke ali lažni prodajalci, ki z uporabo umetno ustvarjenih fotografij zavajajo ljudi.

Zaradi vseh teh nevarnosti je ključno, da razvijemo kritično razmišljanje in se naučimo prepoznati, kdaj je slika morda umetno ustvarjena.

Kako prepoznati umetno generirane slike

Umetno generirane slike so lahko na prvi pogled zelo prepričljive, vendar pri podrobnejšem pregledu pogosto razkrijejo nepravilnosti. Z nekaj preprostimi triki in orodji lahko preverite, ali je slika resnična ali umetno ustvarjena.

1. Podrobnosti na obrazu

Pri portretih bodite pozorni na:

• oči – Naravne oči imajo enakomerno osvetlitev in simetrične odseve, pri generiranih fotografijah pa so lahko ti nepravilni ali preveč intenzivni.
• ušesa in roke – Umetna inteligenca se pogosto zmoti pri oblikovanju ušes, prstov in rok. Če so prsti videti »stopljeni« ali ušesa nesimetrična, je velika verjetnost, da je slika umetno ustvarjena.
• obrazna simetrija – Preverite, ali se obe strani obraza popolnoma ujemata. Naravni obrazi imajo drobne asimetrije, UI pa pogosto ustvari popolnoma simetrične poteze.

2. Nenavadne teksture

• robovi in teksture – UI ima (zaenkrat) velike težave z detajli, zato so lahko lasje zamegljeni ali čudno spojeni s kožo. Tekstura oblačil je lahko nerealistično gladka ali neenakomerno razporejena.
• sence in osvetlitev – Preverite, ali svetloba na obrazu ustreza osvetlitvi ozadja. Če sence padajo v različne smeri ali so preveč mehke, gre morda za generirano sliko.
• drobni detajli – UI pogosto napačno upodobi majhne predmete, kot so gumbi, nakit ali očala. Če so videti nerazločni ali deformirani, je fotografija sumljiva.

3. Ozadje in kontekst

• nelogična ozadja – Poglejte, ali se predmeti v ozadju ujemajo s perspektivo slike.
• ponavljajoči se vzorci – UI pogosto ponavlja določene elemente (npr. enaka okna na stavbi ali enake cvetove na travniku). 
• besedilo na sliki – UI ima lahko težave s pisanjem, zato so lahko napisi na majicah, znakih ali dokumentih neberljivi ali vsebujejo napake v tekstu.

Uporaba orodij za preverjanje

Če niste prepričani, ali je fotografija resnična, jo lahko preverite z naslednjimi orodji:

Google Reverse Image Search – Naložite sliko v Google in preverite, ali je bila že objavljena kje drugje. Če se pojavi na sumljivih straneh ali je povezana z različnimi zgodbami, je lahko lažna.

Spletna orodja za prepoznavanje deepfake vsebin – Na straneh, kot sta Deepware Scanner ali FotoForensics, lahko preverite metapodatke slike ali videovsebine in analizirate, ali vsebuje znake umetne inteligence.

Analiza z metapodatki – Orodja, kot je Exif Info, omogočajo vpogled v podatke fotografije. Če ni podatkov o napravi, s katero je bila posneta, ali so ti neobičajni, gre morda za umetno ustvarjeno fotografijo.

Preverite tudi ADMO (Adria Digital Media Observatory), hrvaško-slovensko vozlišče za boj proti dezinformacijam, na katerem boste našli še več informacij in orodij na to temo.

Pomen kritičnega razmišljanja pri vizualnih vsebinah

V dobi digitalnih manipulacij je pomembno, da smo kritični in nezaupljivi, da se izognemo spletnim prevaram:

• Vprašajte se, ali je fotografija realistična – Če se zdi preveč popolna, pretirano dramatična ali nenavadno kompozicijsko urejena, je morda umetno ustvarjena.
• Preverite kontekst – Kje je bila fotografija objavljena, kdo jo je delil in kakšen je bil namen objave? Lažne slike pogosto spremljajo senzacionalistični naslovi ali zavajajoče trditve.
• Ne zaupajte fotografijam brez dodatnih virov – Če slika podpira neko ekstremno trditev, preverite, ali obstajajo neodvisni viri, ki jo potrjujejo.

AI-generirane fotografije so lahko koristne, a njihova uporaba zahteva odgovornost. Podjetja morajo biti transparentna pri uporabi umetno ustvarjenih slik. Evropska unija že pripravlja zakone, ki bodo regulirali rabo umetne inteligence, do takrat pa ostanimo previdni.