Intervju: navijač Aleksander Javornik

Tokratni intervju bo v duhu kampanje Navijajmo pametno za Slovenijo na OI 2024 predstavljen z druge perspektive – ne z očmi športnika, ki tekmuje in doživlja navijače, temveč skozi oči navijača, ki spremlja športnike.

Aleksander Javornik: pojava, ki jo v množici težko zgrešiš

Lahko bi ga poimenovali najbolj prepoznaven slovenski navijač. Aleksander Javornik. Tisti, ki je na tribuni večine tekem kateregakoli športa oblečen v zeleno obleko, belo srajco, s kapo, običajno s pokalom v roki in s sončnimi očali v barvah slovenske zastave.

Letos novembra bo star 52 let in prihaja iz Žalca. Zase pravi, da je ljubitelj vsega dobrega, drugega hobija razen navijaštva nima, saj mu prostega časa ne ostane več kaj dosti. Kadar ne navija, dosti dela, »saj je treba prinesti noter odsotnost z dela«. Vso mladost je bil vpet v šport, večino športov, treniral pa je tudi nogomet v prvi slovenski ligi. Izdeluje replike pokalov in medalj. »Malo sem tudi vraževeren. Pokal vendar nosi neke vrste energijo in uspeh, zato je neke vrste talisman.« To počne za dušo in v replike pretvori največje uspehe športnikov. Je tudi predsednik Kluba navijačev Slovenije, ki se v tujini imenuje Slovenia Top Fans.

V nizkem štartu za olimpijske igre v Parizu

Aleksander je povsem pripravljen: tudi za olimpijske igre ima že izdelane kopije olimpijskih medalj. Pravi, da ni pomembno, kakšno kdo osvoji, »saj vemo, da je vsaka medalja na olimpijskih igrah zelo spoštovana in prigarana.« Za športnike pravi, da so zelo prijazni in kulturni, odprti. »Imajo več lepih lastnosti, ki jih morda prav te krasijo, da lahko pridejo do vrhunskega uspeha v športu.«

Pove, da je o njem je poročala tudi kanadska televizija. »Nekaj promocije pa sem naredil Sloveniji,« doda. »Imam res vsepovsod dobre odnose z ljudmi, na evropskem prvenstvu so se še policisti specialci hoteli z mano fotografirati. Imam očitno pravo karizmo in pravo obnašanje.«

Vas ljudje prepoznajo na ulici, kadar niste oblečeni v vašo tipično navijaško opravo?
V domačem kraju me prepoznajo, tudi prek dela, ko sem v stiku s strankami, te vedo, kdo sem, sicer pa niti ne. Na take stvari se ne oziram kaj dosti. Kdor me pozdravi, mu odzdravim, kdaj tudi malo pokramljamo, to je pa to. Do vsakega človeka sem enak.

Kdaj se je vaša navijaška strast razplamtela?
Najbolj leta 2013 ob evropskem prvenstvu v košarki, ki je bilo v Sloveniji.

Vse je v vseh teh letih v navijaštvu kaj spremenilo?
Navijač bi v splošnem moral biti bolj cenjen, kot je. Šport je igra za gledalce. V času kovida ni bilo gledalcev in vsi športniki so tarnali, kakšen dolgčas je to, da ni pravega naboja, če ni gledalcev. Zato je treba navijače bolj spoštovati, saj je tudi zaradi njih šport bolj atraktiven. Opažam, da je sicer nekoliko več tega spoštovanja, tudi dvoranski šport je malce višji nivo navijaštva. Na evropskem prvenstvu v nogometu v Nemčiji so bili navijači, sploh mladi, zelo kulturni. Res so zelo uživali, navijali za naše, kar je smisel navijanja. Ni bilo incidentov. Res sem bil vesel in ponosen.

Pa vendar vidimo tudi v Sloveniji resne konflikte in celo spopade že med našimi navijači.
To je klubska scena in takšno početje je lahko nevarno. Navijamo za naše, za Slovenijo, in Slovenija je od Lendave do Portoroža, zato se ne smemo deliti na posamezne klube. Športnike se bodri ne glede na to, iz katerega kraja ali kluba prihajajo.

Kaj pa, ko se navijaštvo s tribun preseli na splet kot negativno komentiranje, »pametovanje«, kritiziranje. Kaj menite o tem?
Zdi se mi, da slovenski narod ni ravno enostaven narod. Pogosto ne privoščimo, da nekdo nekaj doseže. Hitro se tudi kritizira. Sam menim, če ti nekdo ali nekaj ni všeč, ignoriraj. Ne moreš pa zaradi tega obsojati, poniževati, psovati. Pusti ljudi pri miru. Nismo si všeč, na miren način se lahko odmaknemo. Če bi se vsi tako obnašali, ne bi bilo nobenih negativnih zgodb. Veste, razočarani v življenju in nad lastnim življenjem slabo pišejo in kritizirajo. Zadovoljni so nasmejani in nekonfliktni.

Se tudi vas kdaj loti kak negativec?
Enkrat je bilo v Stožicah, nekdo je hotel imeti mojo kapo in je težil. Pa kaka opazka, ampak sem osebnostno dovolj močan, da me to sploh ne gane, ignoriram. Ne spuščam se v komunikacijski konflikt, s tem bi se postavil na isti nivo.

Kakšen je dober navijač?
Dober navijač vsakogar podpira, se z vsakim pogovarja, vsakomur nameni lepo besedo. Podpira športnike ne glede na vse. In tudi složen je z vsemi drugimi navijači, saj se enega glasu ne sliši toliko, kot če smo skupaj glasni.

Katere stike s športnimi zvezdniki bi izpostavili?
Največja čast je bila zame stik z zvezdnikom Goranom Dragićem, Anžetom Kopitarjem, Luko Dončićem, vsi odbojkaši od kapetana Urnauta dalje ... Tudi iz drugih športov sem jih ogromno srečal.

Sporočilo za naše športne junake v Parizu?
Ne obupajte, trenirajte še naprej, ker zame in slovenske navijače ste bili vedno zmagovalci in želim, da ste tudi zmagovalci v lastnem življenju.